Ezekiel
24 V devetem letu*, desetega dne desetega meseca, je Jehova spet spregovoril z menoj: 2 »Sin človekov, zapiši si današnji dan*. Babilonski kralj je prav danes začel napadati Jeruzalem.+ 3 Povej prispodobo glede upornega ljudstva. Reci mu:
‚Vrhovni gospod Jehova pravi takole:
»Prinesi kotel, postavi ga na ogenj in vanj vlij vodo.+
5 Vzemi najboljšo ovco iz črede+ in naloži drva pod kotel.
V njem skuhaj meso, skuhaj pa tudi kosti.«‘«
6 »Jaz, Vrhovni gospod Jehova, govorim takole:
‚Gorje mestu, ki je polno prelite krvi,+ zarjavelemu kotlu, katerega rja ni bila odstranjena!
Iz njega vzemite kos za kosom;+ ne izbirajte, kateri kos boste vzeli*.
7 Kri, ki je bila prelita, je še vedno v mestu.+ Izlita je bila na golo skalo.
Ni bila izlita na tla, da bi se prekrila s prstjo.+
To sem naredil zato, da bi se v besu maščeval.‘
9 Zato jaz, Vrhovni gospod Jehova, govorim takole:
‚Gorje mestu, ki je polno prelite krvi!+
Naredil bom veliko grmado.
10 Naložite drva in zanetite ogenj.
Dobro prekuhajte meso, izlijte juho in pustite, naj kosti zoglenijo.
11 Zatem prazni bakreni kotel postavite na žerjavico,
da se bo razgrel, da se bo razbelil.
Nečistoča, ki je v njem, se bo stalila+ in njegovo rjo bo pogoltnil plamen.
Vrzite ta zarjaveli kotel v ogenj!‘
13 ‚Zaradi svojega gnusnega ravnanja si nečisto*.+ Hotel sem te očistiti, toda ti si se mi upiralo. Ne boš očiščeno, dokler se moj bes do tebe ne poleže.+ 14 Jaz, Jehova, sem to rekel in tako se bo zgodilo. Ukrepal bom, ne bom se zadrževal, ne bom se usmilil in ne bo mi žal.+ Sodili ti bodo tako, kot si zaslužiš zaradi svojega vedenja in svojih dejanj,‘ govorim jaz, Vrhovni gospod Jehova.«
15 Jehova je spet spregovoril z menoj: 16 »Sin človekov, z enim zamahom ti bom vzel ljubljeno osebo.+ Ne žaluj,* ne jokaj in ne prelivaj solz. 17 Vzdihuj brez besed in ne ravnaj po običajih, po katerih ravnajo ljudje, ko žalujejo.+ Na glavo si nadeni turban+ in obuj sandale.+ Ne pokrivaj si ust*+ in ne jej hrane, ki bi ti jo prinesli.«+
18 Zjutraj sem govoril ljudem, zvečer pa mi je umrla žena. Naslednje jutro sem naredil to, kar mi je bilo zapovedano. 19 Ljudje so me vprašali: »Ali nam ne boš povedal, kaj to, kar delaš, pomeni za nas?« 20 Odgovoril sem jim: »Jehova mi je rekel: 21 ‚Izraelcem reci: »Vrhovni gospod Jehova govori takole: ‚Oskrunil bom svoje svetišče,+ na katero ste tako ponosni, ki vam je pri srcu in po katerem hrepenite. Vaši sinovi in vaše hčere, ki niso prišli z vami, pa bodo padli pod mečem.+ 22 Takrat boste naredili tako, kot je naredil Ezekiel. Ne boste si pokrivali ust in ne boste jedli hrane, ki vam jo bodo prinesli.+ 23 Na glavo si boste nadeli turban in obuli si boste sandale. Ne boste žalovali niti ne boste jokali. Zgnili boste zaradi svojih grehov+ in vzdihovali na samem. 24 Ezekiel vam bo za znamenje.+ Naredili boste točno to, kar je naredil on. Ko se bo vse to zgodilo, boste morali spoznati, da sem jaz Vrhovni gospod Jehova.‘«‘«
25 »Sin človekov, tisti dan, ko jim bom vzel njihovo prelepo trdnjavo, ki jim je v veselje, ki jim je pri srcu in po kateri hrepenijo, ter njihove sinove in hčere,+ 26 bo prišel k tebi ubežnik, da ti to sporoči.+ 27 Tisti dan boš odprl svoja usta in spregovoril z ubežnikom, ne boš več nem.+ Postal jim boš za znamenje in morali bodo spoznati, da sem jaz Jehova.«