Ezekiel
12 Jehova je spet spregovoril z menoj: 2 »Sin človekov, živiš med upornim ljudstvom. Imajo oči, da bi videli, pa ne vidijo, imajo ušesa, da bi slišali, pa ne slišijo,+ ker so uporno ljudstvo.+ 3 Zato si, sin človekov, pripravi stvari, ki bi jih vzel s seboj v pregnanstvo. Nato se podnevi pred njihovimi očmi odpravi, kakor da bi šel v pregnanstvo. Vpričo njih pojdi iz svojega kraja v drug kraj, kakor da bi šel v pregnanstvo. Morda bodo dojeli, kaj to pomeni, čeprav so uporno ljudstvo. 4 Stvari, ki bi jih vzel s seboj v pregnanstvo, podnevi prinesi ven pred njihovimi očmi, zvečer pa se vpričo njih odpravi kakor kdo, ki odhaja v pregnanstvo.+
5 Pred njihovimi očmi naredi odprtino v steni in skozi njo znosi svoje stvari.+ 6 Vpričo njih si jih daj na svoja ramena in jih v temi znosi ven. Pokrij si obraz, da ne boš mogel videti tal, saj te bom naredil za znamenje Izraelcem.«+
7 Naredil sem tako, kot mi je bilo zapovedano. Stvari, ki sem si jih pripravil za pregnanstvo, sem podnevi odnesel ven. Proti večeru sem z roko naredil odprtino v steni, in ko se je stemnilo, sem stvari na ramenih znosil ven. To sem naredil vsem na očeh.
8 Zjutraj je z menoj spet spregovoril Jehova: 9 »Sin človekov, ali te niso Izraelci, to uporno ljudstvo, vprašali: ‚Kaj delaš?‘ 10 Odgovori jim: ‚Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Ta objava se nanaša na poglavarja+ v Jeruzalemu in na vse Izraelce, ki so v mestu.«‘
11 Povej jim, da si jim za znamenje,+ in dodaj: ‚To, kar sem jaz naredil, se bo zgodilo njim. Odšli bodo v pregnanstvo, v ujetništvo.+ 12 Njihov poglavar si bo v temi naložil svoje stvari na ramena in se odpravil. V zid bo naredil odprtino in skozi njo znosil svoje stvari.+ Pokril si bo obraz, da ne bo mogel videti tal.‘ 13 Nad njim bom razpel svojo lovilno mrežo in on se bo ujel vanjo.+ Nato ga bom pripeljal v Babilon, v deželo Kaldejcev, toda ne bo je videl. In tam bo umrl.+ 14 Vse, ki so okrog njega, njegove pomočnike in njegove čete, bom razkropil na vse strani+ ter za njimi poslal meč.+ 15 Ko jih bom razkropil med narode in razpršil po deželah, bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova. 16 Vseeno pa jih bom nekaj pustil pri življenju. Ti bodo ubežali meču, lakoti in kugi, da bodo med narodi, kamor bodo prišli, pripovedovali o vseh svojih nagnusnih dejanjih. In takrat bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova.«
17 Jehova je spet spregovoril z menoj: 18 »Sin človekov, s trepetom jej svojo hrano, ves nemiren in zaskrbljen pij svojo vodo.+ 19 Ljudstvu dežele reci: ‚Vrhovni gospod Jehova takole govori glede prebivalcev Jeruzalema v izraelski deželi: »Zaskrbljeno bodo jedli svojo hrano in s strahom bodo pili svojo vodo. Njihova dežela bo namreč povsem opustošena+ zaradi nasilja vseh, ki živijo v njej.+ 20 Naseljena mesta bodo opustošena, dežela bo postala puščava.+ In takrat boste morali spoznati, da sem jaz Jehova.«‘«+
21 Jehova je spet spregovoril z menoj: 22 »Sin človekov, Izraelci stalno ponavljajo rek ‚Dnevi minevajo, toda nobeno videnje se ne uresniči‘.+ 23 Zato jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Temu reku bom naredil konec in ne bodo ga več uporabljali kot pregovor v Izraelu.«‘ Povej jim: ‚Približujejo se dnevi,+ ko se bodo vsa videnja uresničila.‘ 24 V Izraelu ne bo več lažnih videnj in zavajajočega* vedeževanja.+ 25 ‚»Jaz, Jehova, bom govoril, in kar koli bom rekel, se bo brez odlašanja uresničilo.+ O uporno ljudstvo, v vaših dneh+ bom izrekel besedo in jo tudi izpolnil,« govori Vrhovni gospod Jehova.‘«
26 Jehova je spet spregovoril z menoj: 27 »Sin človekov, Izraelci govorijo, da je do uresničitve videnja, ki ga imaš, še daleč in da prerokuješ o daljni prihodnosti.+ 28 Zato jim povej: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »‚Vse moje besede se bodo brez odlašanja izpolnile. Kar bom rekel, se bo tudi uresničilo,‘ govorim jaz, Vrhovni gospod Jehova.«‘«