Izaija
33 Gorje tebi, ki uničuješ, sam pa še nisi bil uničen,+
tebi, ki si izdajalec, sam pa še nisi bil izdan!
Ko boš nehal uničevati, boš sam uničen.+
Ko boš nehal izdajati druge, boš sam izdan.
Ti si naše upanje.
3 Ko se zasliši tvoj močan glas, ljudstva bežijo.
Ko vstaneš, se narodi razkropijo.+
4 Ljudje bodo pobrali vaš plen, kakor požrešne kobilice poberejo vse, kar se znajde pred njimi;
kakor roj kobilic bodo planili nanj.
5 Jehova bo povišan,
on prebiva zelo visoko.
Síon bo napolnil s pravico in pravičnostjo.
6 On ti omogoča varnost.
Veličastna rešitev,+ modrost, spoznanje in strahospoštovanje do Jehova+
– vse to je človekov velik zaklad*.
8 Ceste so zapuščene,
nihče več ne potuje po njih.
Libanon se sramuje+ in razpada.
Šarón je postal kakor puščava,
Bašánu in Karmélu odpada listje.+
11 Spočeli ste posušeno travo, rodili boste slamo.
Vaše lastno mišljenje vas bo požrlo kakor ogenj.+
12 Ljudstva bodo kakor žgano apno.
Zagorela bodo kakor posekano trnje.+
13 Vi, ki ste daleč, poslušajte, kaj bom naredil!
In vi, ki ste blizu, priznajte mojo moč!
‚Kdo od nas lahko obstane pred požirajočim ognjem?+
Kdo od nas lahko obstane pred neugasljivimi plameni?‘
15 Ta, ki vedno dela to, kar je prav,+
ki govori resnico,+
ki zavrača nepošteno pridobljen dobiček, dobiček od goljufij,
ki noče jemati podkupnine,+
ki noče poslušati o prelivanju krvi
in ki noče gledati slabega,
16 – ta bo živel visoko v gorah,
v nedostopnih skalah bo njegovo varno zatočišče.
Vedno bo imel dovolj kruha
in vode mu ne bo primanjkovalo.«+
17 S svojimi očmi boš gledal kralja v vsem njegovem sijaju,
videl boš daljno deželo.
18 V svojem srcu se boš spominjal strahot*:
»Kje je pisar?
Kje je tisti, ki je odmerjal dajatve?+
Kje je tisti, ki je štel stolpe?«
19 Ne boš več videl predrznega ljudstva,
ljudstva, ki govori nerazumljiv jezik,
jezik, ki zveni kot jecljanje in ga ni mogoče razumeti.+
20 Poglej Síon, mesto, v katerem praznujemo naše praznike!+
Tvoje oči bodo videle, da je Jeruzalem mirno prebivališče,
šotor, ki ga nihče ne bo premaknil.+
Njegovi klini se ne bodo nikoli izpulili
in nobena vrv se mu ne bo strgala.
21 Tam nas bo ščitil Veličastni Bog Jehova.
Za nas bo postal kakor reke in široki rečni kanali,
po katerih ne bo plula nobena sovražnikova galeja
in po katerih ne bo potovala nobena mogočna ladja.
On nas bo rešil.+
23 Vrvi sovražnikovih ladij bodo popustile,
zato jambor ne bo mogel stati pokonci in jadro ne bo razpeto.
Takrat se bo razdelilo ogromno plena;
celo hromi bodo nabrali veliko plena.+
24 Noben prebivalec ne bo rekel: »Bolan sem.«+
Ljudstvu, ki živi v deželi, bo greh oproščen.+