Prva Mojzesova knjiga

31 Čez čas je Jakob slišal, da Labanovi sinovi govorijo: »Jakob je našemu očetu pobral vse imetje in si iz njegovega premoženja nakopičil vse to bogastvo.«+ 2 Pa tudi Labanu je na obrazu videl, da ni do njega tak, kot je bil prej.+ 3 Nazadnje je Jehova Jakobu rekel: »Vrni se v deželo svojih praočetov in k svojim sorodnikom+ in jaz bom s teboj.« 4 Zatem je Jakob Raheli in Leji sporočil, naj prideta k njemu na polje, na katerem je pasel svojo čredo. 5 Povedal jima je naslednje:

»Vidim, da vajin oče do mene ni več tak, kot je bil prej,+ toda Bog mojega očeta je z menoj.+ 6 Dobro vesta, da sem vajinemu očetu služil z vso močjo.+ 7 On pa me je skušal prevarati in mi je plačilo velikokrat* spremenil, toda Bog mu ni dovolil, da bi mi škodoval. 8 Če je na primer rekel ‚Lisaste živali naj bodo tvoje plačilo‘, je vsa drobnica imela lisaste mladiče. Če pa je rekel ‚Progaste živali naj bodo tvoje plačilo‘, je vsa drobnica imela progaste mladiče.+ 9 Tako je Bog jemal živali vajinemu očetu in jih dajal meni. 10 Ko se je nekoč drobnica gonila, sem v sanjah videl kozle, ki so se parili s samicami. Kozli so bili progasti, lisasti in pisani.+ 11 V sanjah me je angel pravega Boga poklical: ‚Jakob!‘ Odgovoril sem mu: ‚Tu sem!‘ 12 Nato je nadaljeval: ‚Poglej, prosim, gor in videl boš, da so vsi kozli, ki se parijo s samicami, progasti, lisasti in pisani. Videl sem namreč vse, kar ti dela Laban.+ 13 Jaz sem pravi Bog, ki se ti je prikazal v Betelu,+ v kraju, kjer si posvetil* spomenik in kjer si se mi zaobljubil.+ Vstani zdaj, odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo.‘«+

14 Rahela in Leja sta mu odgovorili: »Ali lahko pričakujeva, da bova v očetovi hiši sploh kaj podedovali? 15 Ali nisva za očeta tujki? Ali naju ni prodal in zdaj zapravlja denar, ki ga je dobil za naju?+ 16 Vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, je najino in od najinih otrok.+ Zato naredi vse, kar ti je Bog naročil.«+

17 Nato je Jakob pomagal svojim otrokom in ženam, da so sedli na kamele,+ 18 ter se z vso svojo čredo, z vsem imetjem, ki si ga je pridobil,+ in z živino, ki si jo je pridobil v Padán Arámu, odpravil k svojemu očetu Izaku v kánaansko deželo.+

19 Laban je bil takrat odsoten, ker je šel strič svoje ovce, Rahela pa mu je medtem ukradla hišne bogove*.+ 20 Jakob je ukanil Aramejca Labana – odšel je, ne da bi mu to povedal. 21 Pobegnil je torej in z vsem, kar je imel, prečkal Reko*.+ Nato je šel naprej proti gileádskemu gorovju.+ 22 Tretji dan so Labanu sporočili, da je Jakob pobegnil. 23 Zato je Laban vzel svoje može* in ga zasledoval sedem dni, dokler ga ni dohitel v gileádskem gorovju. 24 Ponoči pa se je Aramejcu Labanu+ v sanjah+ prikazal Bog in mu rekel: »Pazi na svoje besede, ko boš govoril z Jakobom!«*+

25 Jakob je postavil šotor v gileádskem gorovju in na istem predelu je postavil tabor tudi Laban s svojimi možmi. Nato je Laban šel do Jakoba. 26 Jakobu je rekel: »Zakaj si mi to storil? Zakaj si me ukanil in mi odpeljal hčeri, kakor da bi bili vojni ujetnici? 27 Zakaj si na skrivaj pobegnil? Zakaj si me ukanil in mi nisi nič povedal? Če bi mi povedal, bi se veselili skupaj s teboj in ti peli ter igrali na tamburin in harfo. 28 Nisi mi dal priložnosti, da bi poljubil vnuke* in svoji hčeri. Res si ravnal neumno. 29 Lahko bi vam naredil kaj hudega, toda Bog vašega očeta mi je sinoči rekel: ‚Pazi na svoje besede, ko boš govoril z Jakobom!‘+ 30 Razumem, da si odšel, ker si tako zelo želiš vrniti v hišo svojega očeta. Ampak zakaj si ukradel moje bogove?«+

31 Jakob je Labanu odgovoril: »Odšel sem zato, ker sem se bal. Mislil sem, da bi mi lahko svoji hčeri s silo vzel nazaj. 32 In če boš pri kom našel svoje bogove, naj ta ne ostane živ. Vpričo naših mož preišči vse, kar imam, in vzemi, kar je tvojega.« Vendar Jakob ni vedel, da je bogove ukradla Rahela. 33 Laban je torej šel v Jakobov šotor, Lejin šotor in šotor obeh suženj,+ vendar jih ni našel. Nato je iz Lejinega šotora šel še v Rahelinega. 34 Rahela pa je predtem hišne bogove* položila v košaro, kakršno so ženske imele za ježo na kamelah, in se nanjo usedla. Laban je preiskal ves šotor, vendar bogov ni našel. 35 Rahela je svojemu očetu rekla: »Ne bodi jezen, moj gospod, ker ne morem vstati pred teboj, saj imam običajne ženske težave.«+ On pa je še naprej temeljito iskal, toda hišnih bogov* ni našel.+

36 Takrat se je Jakob razjezil na Labana in mu očitajoče rekel: »Kaj sem naredil narobe? Kaj sem zagrešil, da me tako vneto zasleduješ? 37 Ali si zdaj, ko si preiskal vse moje stvari, našel kaj, kar bi bilo iz tvoje hiše? Postavi to sem, pred moje in svoje može, pa naj oni razsodijo med nama. 38 Pri tebi sem bil 20 let. V tem času tvoje ovce in koze niso nikoli izvrgle*+ in ovnov iz tvoje črede nisem nikoli jedel. 39 Nobene živali, ki jo je raztrgala zver,+ ti nisem prinesel. Sam sem trpel škodo. Če je kdo podnevi ali ponoči ukradel kako žival, si zahteval, da sem sam poravnal škodo. 40 Podnevi me je ubijala vročina, ponoči pa mraz. Pogosto nisem mogel spati.+ 41 Pri tebi sem bil 20 let – 14 let sem ti služil za tvoji hčeri in 6 let za tvojo čredo, ti pa si mi velikokrat* spremenil plačilo.+ 42 Če ne bi bil z menoj Abrahamov Bog, ki ga tudi moj oče Izak globoko spoštuje,*+ bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Bog pa je videl mojo stisko in moj trud, zato te je sinoči opomnil.«+

43 Laban je Jakobu odgovoril: »To sta moji hčeri, to so moji vnuki* in to je moja čreda in vse, kar vidiš, je moje in od mojih hčera. Le kako bi lahko storil kaj hudega njima ali njunim otrokom? 44 Dajva, skleniva zavezo, ti in jaz, ki se je morava vedno spominjati*.« 45 Jakob je torej vzel kamen in ga postavil pokonci kot spomenik.+ 46 Zatem je Jakob možem* naročil: »Naberite kamenje!« Nabrali so kamenje, ga zložili v kup in nato ob tem kupu jedli. 47 Laban ga je poimenoval Jegár Sahadúda*, Jakob pa Gileád*.

48 Laban je nato rekel: »Ta kup kamenja je danes nama za pričo.« Zato ga je Jakob poimenoval Gileád+ 49 in Mícpa*, ker je Laban rekel: »Naj Jehova opazuje najino ravnanje, ko bova daleč drug od drugega. 50 Če boš grdo ravnal z mojima hčerama in si boš poleg njiju vzel še druge žene, si zapomni tole: tudi če tega ne bo videl noben človek, bo to videl Bog, ki nama je za pričo.« 51 Laban je Jakobu še rekel: »Poglej ta kup kamenja in spomenik, ki sem ju postavil kot znamenje zaveze med teboj in menoj. 52 Ta kup kamenja in spomenik pričujeta,+ da ne bom šel dlje od tega kupa, da bi ti kakor koli škodoval, in da tudi ti ne boš šel dlje od tega kupa in spomenika, da bi mi kakor koli škodoval. 53 Naj Bog Abrahama+ in Bog Náhorja, Bog njunega očeta, sodi med nama.« Tako je Jakob prisegel pri Bogu, ki ga njegov oče Izak globoko spoštuje*.+

54 Nato je Jakob na gori daroval žrtev in povabil može*, da bi jedli. Jedli so torej in na gori tudi prenočili. 55 Naslednje jutro je Laban zgodaj vstal, poljubil vnuke*+ in svoji hčeri ter jih blagoslovil.+ Potem se je vrnil domov.+