Prva Samuelova knjiga

14 Nekega dne je Savlov sin Jonatan+ svojemu služabniku, ki mu je nosil orožje, rekel: »Pridi, pojdiva do filistejske predstraže, ki je na drugi strani.« Vendar svojemu očetu ni povedal nič o tem. 2 Savel je bil utaborjen pod granatovcem v Migrónu na obrobju Gíbee.+ Z njim je bilo kakih 600 vojakov.+ 3 (Takrat je brezrokavnik*+ nosil duhovnik Ahíja, sin Ikabódovega+ brata Ahitúba,+ vnuk Pinehasa+ in pravnuk Élija,+ Jehovovega duhovnika v Šílu.)+ Vojaki pa niso vedeli, da je Jonatan odšel. 4 Jonatan je skušal priti do filistejske predstraže čez prehode, med katerimi sta bila dva skalna zoba; eden se je imenoval Bozéz, drugi pa Séne. 5 En skalni zob je bil na severni strani in se je kakor steber dvigoval nasproti Mihmásu, drugi pa je bil na južni strani nasproti Gébi.+

6 Jonatan je služabniku, ki mu je nosil orožje, rekel: »Pridi, pojdiva do predstraže teh neobrezancev!+ Morda nama bo Jehova pomagal, saj Jehovu nič ne more preprečiti, da reši svoje ljudstvo. Reši ga lahko z veliko ali malo ljudmi.«+ 7 Njegov služabnik mu je odgovoril: »Naredi, kot misliš, da je prav. Pojdi, kamor želiš, in s teboj bom šel, kamor koli se boš odločil iti.« 8 Jonatan je rekel: »Šla bova tja čez k tistim možem in se jim pokazala. 9 Če nama bodo rekli ‚Stojta! Ostanita tam, dokler ne pridemo k vama‘, bova obstala in ne bova šla gor k njim. 10 Če pa nama bodo rekli ‚Pridita gor k nam!‘, bova šla, saj bo to znamenje,+ da nama jih bo Jehova izročil v roke.«

11 Ko sta se pokazala filistejski predstraži, so Filistejci rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, v katerih so se skrivali!«+ 12 Jonatanu in njegovemu služabniku, ki mu je nosil orožje, pa so rekli: »Pridita gor k nam! Vama bomo že pokazali!«+ Takrat je Jonatan svojemu služabniku rekel: »Jaz grem naprej, ti pa pojdi za menoj, saj jih bo Jehova izročil Izraelcem v roke.«+ 13 Jonatan se je vzpenjal po rokah in nogah, njegov služabnik pa za njim. Jonatan je udaril po Filistejcih in tiste, ki jih ni ubil on, je ubil njegov služabnik, ki je hodil za njim. 14 V prvem napadu sta Jonatan in njegov služabnik na kratki razdalji* pobila okoli 20 mož.

15 Takrat je med vojaki v taboru in med vsemi v predstraži zavladal velik strah. Tudi skupine vojakov, ki so jih pošiljali v napad,+ so trepetale. Zemlja se je začela tresti. Bog je povzročil, da je Filistejce zajela panika. 16 Savlovi stražarji v Gíbei+ na Benjaminovem ozemlju so videli, da je vsepovsod zavladala zmešnjava.+

17 Savel je vojakom, ki so bili z njim, rekel: »Prosim, preštejte može, da vidimo, kdo manjka.« Ko so prešteli, so videli, da manjkata Jonatan in njegov služabnik, ki mu je nosil orožje. 18 Savel je zatem rekel Ahíju:+ »Prinesi Skrinjo pravega Boga!« (V tistem času* je bila namreč Skrinja pravega Boga pri Izraelcih.) 19 Medtem ko je Savel govoril z duhovnikom, je zmešnjava v filistejskem taboru postajala vse večja in večja. Savel je duhovniku rekel: »Pusti zdaj to!« 20 Savel in vsi vojaki, ki so bili z njim, so se zbrali in šli v boj. Videli so, da so Filistejci obrnili meč drug proti drugemu. Zmešnjava je bila res velika. 21 Poleg tega so se Izraelcem, ki sta jim poveljevala Savel in Jonatan, pridružili tisti Hebrejci, ki so prej stopili na stran Filistejcev in so bili v njihovem taboru. 22 Vsi Izraelci, ki so se skrivali+ v éfraimskem gorovju, so slišali, da Filistejci bežijo, zato so se pridružili boju in zasledovali Filistejce. 23 Jehova je tisti dan rešil Izraelce.+ Boj se je razširil vse do Bet Ávena.+

24 Toda Izraelci so bili tisti dan zelo izčrpani, saj jih je Savel zavezal s prisego, ko je rekel: »Naj bo preklet človek, ki bi kaj jedel, preden se zvečeri, preden se maščujem nad svojimi sovražniki!« Zato ni nihče nič jedel.+

25 Vsa vojska je prišla v gozd in tam je na tleh našla med. 26 Vojaki so torej videli, da se med cedi na tla, toda nihče ga ni poskusil, ker so bili v strahu zaradi prisege. 27 Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče vojake zavezal s prisego,+ zato je konico palice, ki jo je imel v roki, pomočil v satovje. Ko je med nesel k ustom in ga poskusil, so se mu povrnile moči*. 28 Eden od vojakov mu je takrat rekel: »Tvoj oče je vojake zavezal s strogo prisego: ‚Naj bo preklet človek, ki bi danes kaj jedel!‘+ Zato so vojaki tako utrujeni.« 29 Toda Jonatan je odgovoril: »Moj oče je vojsko spravil v veliko nesrečo. Poglejte, kako so se mi povrnile moči*, ko sem poskusil samo malo tega medu. 30 Pomislite, kaj bi dosegli, če bi možje danes svobodno jedli+ od sovražnikovega plena, ki so ga našli. Pobili bi še več Filistejcev.«

31 Tisti dan so Izraelci pobijali Filistejce od Mihmása do Ajalóna+ in vojaki so bili izčrpani. 32 Zato so željno planili po plenu. Vzeli so ovce in govedo ter jih klali na tleh. Jedli so meso s krvjo vred.+ 33 Savlu je nekdo sporočil: »Vojaki grešijo proti Jehovu, ker jedo meso s krvjo vred.«+ On pa je rekel: »Kakšna nezvestoba! Takoj privalite k meni velik kamen!« 34 Nato je še ukazal: »Razkropite se med vojaki in jim naročite: ‚Vsak naj pripelje sem svojega bika in svojo ovco. Zakolje naj ju na tem kamnu in nato jé. Ne grešite proti Jehovu, s tem da bi jedli meso s krvjo vred!‘«+ Tisto noč je torej vsak pripeljal svojega bika in ga tam zaklal. 35 In Savel je zgradil oltar Jehovu.+ To je bil prvi oltar, ki ga je zgradil Jehovu.

36 Potem je Savel rekel: »Pojdimo ponoči za Filistejci in jih plenimo, dokler se ne zdani. Nobenega ne bomo pustili pri življenju!« Vojaki so odgovorili: »Naredi, kot se ti zdi prav!« Nato je duhovnik rekel: »Posvetujmo se s pravim Bogom na tem kraju.«+ 37 Savel je Boga vprašal: »Ali naj grem za Filistejci?+ Jih boš izročil Izraelcem v roke?« Vendar mu Bog tisti dan ni odgovoril. 38 Zato je Savel rekel: »Vsi vi, vojaški poveljniki, pristopite k meni. Odkrijte, do kakšnega greha je danes prišlo. 39 Pri Jehovu, živem Bogu, ki je rešil Izraelce, prisegam: Krivec bo umrl, tudi če se izkaže, da je to moj sin Jonatan!« Toda nihče mu ni odgovoril. 40 Zatem je Izraelcem rekel: »Vi bodite na eni strani, moj sin Jonatan in jaz pa bova na drugi strani.« Odgovorili so mu: »Naredi, kot se ti zdi prav!«

41 Potem je Savel rekel Jehovu: »O Izraelov Bog, odgovori nam po tumimu*!«+ In izbrana sta bila Jonatan in Savel, ostali pa so bili prosti. 42 Savel je rekel: »Vrzite žreb,+ da odloči med menoj in mojim sinom Jonatanom.« Izbran je bil Jonatan. 43 Nato je Savel Jonatana vprašal: »Povej mi, kaj si naredil.« Jonatan mu je odgovoril: »S konice palice, ki sem jo imel v roki, sem samo poskusil malo medu.+ Glej, pripravljen sem umreti!«

44 Savel mu je rekel: »Naj me Bog strogo kaznuje,* če ne boš umrl, Jonatan!«+ 45 Toda vojaki so Savlu rekli: »Jonatan naj umre? On, ki je Izraelcem omogočil to veliko zmago*?+ To je nedopustno! Pri Jehovu, živem Bogu, prisegamo, da mu nihče ne bo skrivil lasu*, saj je danes delal z Bogom.«+ Tako so vojaki rešili Jonatana, da ni umrl.

46 Savel je nehal zasledovati Filistejce in ti so se vrnili na svoje ozemlje.

47 Savel je utrdil svojo kraljevsko oblast nad Izraelom. Bojeval se je proti vsem svojim okoliškim sovražnikom: proti Moábcem,+ Amóncem,+ Edómcem,+ kraljem v Zóbi+ in Filistejcem.+ Kamor koli je šel, je porazil svoje sovražnike. 48 Pogumno se je bojeval in premagal Amalečáne.+ Izraelce je rešil tistih, ki so plenili po njihovem ozemlju.

49 Savlovi sinovi so bili Jonatan, Jišví in Malkišúa.+ Savel je imel tudi dve hčeri, starejši je bilo ime Merába,+ mlajši pa Mihála.+ 50 Njegova žena je bila Ahimáazova hči Ahinóam. Poveljnik Savlove vojske je bil Abnêr,+ Nêrov sin in Savlov stric. 51 Savlov oče je bil Kiš,+ Abnêrjev oče Nêr+ pa je bil Abiélov sin.

52 Vse Savlove dni se je bíla huda vojna proti Filistejcem.+ Ko je Savel videl kakšnega močnega ali pogumnega moškega, ga je vzel v svojo vojsko.+