Job

 4 Če so tvoji sinovi grešili proti njemu,

jih je kaznoval za njihov prestopek.

 5 Ampak če bi ti iskal Boga,+

če bi Vsemogočnega prosil za milost

 6 in če bi bil res čist in pošten,+

bi se on zavzel zate

in ti povrnil položaj, ki bi ti upravičeno pripadal.

 7 Čeprav si zdaj nepomemben,

bi bila tvoja prihodnost sijajna.+

 8 Vprašaj, prosim, prejšnje rodove

in premisli o tistem, kar so ugotovili njihovi predniki.+

 9 Mi smo šele od včeraj in ne vemo nič,

naši dnevi na zemlji so kakor senca.

10 Prejšnji rodovi te bodo poučili

in ti povedali, kar vedo*.

12 Ko še poganjata popke, ko še nista požeta,

se prej kot vsaka druga rastlina posušita.

13 Takšen konec čaka vse,* ki pozabijo Boga,

saj se upanje hudobnega* ne bo nikoli izpolnilo.

14 Hudobni opira svoje upanje na to, kar je minljivo,

in se zanaša na to, kar je krhko kakor pajkova mreža*.

15 Naslonil se bo na svojo mrežo*, vendar se bo strgala,

skušal se je bo oprijeti, vendar ne bo zdržala.

16 Je kakor namakana rastlina, ki raste na soncu

in ima svoje mladike po celem vrtu.+

17 V kupu kamenja se prepletajo njegove korenine

in med kamenjem si išče hišo*.

18 Toda ko ga izpulijo iz kraja, kjer je rasel,

ga ta kraj zataji: ‚Nikoli te nisem videl.‘+

19 Res, tako bo izginil+

in drugi bodo pognali na kraju, kjer je rasel.

20 Bog gotovo ne bo zavrgel tistih, ki so značajni*,

niti ne bo podpiral* hudobnih.

21 Usta ti bo spet napolnil s smehom

in ustnice z veselim vriskanjem.

22 Tisti, ki te sovražijo, se bodo ogrnili s sramoto

in šotora hudobnih ne bo več.«