Druga kroniška knjiga
30 Ezekíja je poslal sporočilo vsem v Izraelu+ in na Judovem – napisal je celo pisma Éfraimovemu in Manásejevemu rodu+ – da naj pridejo v Jehovovo hišo v Jeruzalem, da bi praznovali pasho* v čast Izraelovemu Bogu Jehovu.+ 2 Vendar so se kralj, njegovi dostojanstveniki in vsa zbrana množica* v Jeruzalemu odločili, da bodo pasho* praznovali v drugem mesecu.+ 3 Niso je namreč mogli praznovati ob običajnem času,+ saj se še ni posvetilo dovolj duhovnikov+ niti se ljudstvo še ni zbralo v Jeruzalemu. 4 Kralju in vsej zbrani množici* se je ta odločitev zdela dobra. 5 Sklenili so torej razglasiti po vsem Izraelu, od Beeršébe do Dana,+ da naj ljudje pridejo v Jeruzalem praznovat pasho* v čast Izraelovemu Bogu Jehovu. Pred tem je namreč niso praznovali skupaj kot ljudstvo, kar bi sicer po zakonu morali delati.+
6 Zatem so hitri sli* s pismi kralja in njegovih dostojanstvenikov odšli po vsem Izraelu in Judovem. Na kraljev ukaz so oznanili: »Izraelci, vrnite se k Jehovu, Bogu Abrahama, Izaka in Izraela, da se bo tudi on vrnil k vam, ki ste preostali in se rešili iz rok asirskih kraljev.+ 7 Ne bodite kot vaši predniki in kot vaši rojaki, ki so bili nezvesti Jehovu, Bogu svojih praočetov. Zaradi tega je Bog nad njih poslal nesrečo, tako da se ljudje ob pogledu nanje zgrozijo, čemur ste tudi sami priča.+ 8 Ne bodite trmasti, kot so bili vaši predniki.+ Podredite se Jehovu in pridite v njegovo svetišče,+ ki ga je posvetil za vedno. Služite svojemu Bogu Jehovu, da se neha srditi na vas.+ 9 Če se boste namreč vrnili k Jehovu, se bodo osvajalci usmilili vaših bratov in sinov+ in jim dovolili vrniti se v to deželo,+ saj je vaš Bog Jehova sočuten in usmiljen.+ Če se boste vrnili k njemu, vam ne bo obrnil hrbta.«+
10 Tako so hitri sli* šli od mesta do mesta po vsej Éfraimovi in Manásejevi deželi+ vse do Zábulonove dežele. Ljudje pa so se iz njih norčevali in se jim posmehovali.+ 11 Toda nekateri iz Áserjeve, Manásejeve in Zábulonove dežele so se ponižali in prišli v Jeruzalem.+ 12 Pravi Bog je bil naklonjen tudi Judovcem in jim je pomagal, da so bili enotni in so izpolnili to, kar so kralj in dostojanstveniki ukazali po Jehovovi besedi.
13 V Jeruzalemu se je zbralo zelo veliko ljudi, da bi v drugem mesecu+ praznovali praznik nekvašenega kruha.+ Zbrala se je res velika množica*. 14 Odstranili so oltarje lažnih bogov in vse kadilne oltarje v Jeruzalemu+ ter jih pometali v Kidrónsko dolino. 15 Štirinajsti dan drugega meseca so zaklali pashalno* žrtev. Duhovnike in levite je bilo sram, zato so se posvetili in darovali žgalne daritve v Jehovovi hiši. 16 Postavili so se na svoja mesta, kot je bilo zanje predpisano v Zakoniku* Božjega služabnika Mojzesa. Duhovniki so nato poškropili oltar s krvjo,+ ki so jim jo podali leviti. 17 Med zbrano množico* je bilo veliko takih, ki se niso posvetili, zato so imeli leviti nalogo, da zakoljejo njihove pashalne* žrtve.+ Tako so vse tiste, ki niso bili čisti, posvetili pred Jehovom. 18 Veliko ljudi, predvsem tisti iz Éfraimovega, Manásejevega,+ Isahárjevega in Zábulonovega rodu, se namreč ni očistilo in je vseeno jedlo pashalno* žrtev, čeprav to ni bilo v skladu s tem, kar je bilo predpisano. Toda Ezekíja je molil zanje: »Naj Jehova, ki je dober,+ odpusti 19 vsakemu, ki je pripravil svoje srce*, da bi služil* pravemu Bogu Jehovu,+ Bogu svojih praočetov, pa čeprav se ni očistil, kot to določajo merila za svetost.«+ 20 Jehova je uslišal Ezekíja in ljudem odpustil.
21 Tako so Izraelci v Jeruzalemu z velikim veseljem+ sedem dni praznovali praznik nekvašenega kruha.+ Leviti in duhovniki so vsak dan hvalili Jehova in v čast Jehovu glasno igrali na glasbila.+ 22 Ezekíja je nagovoril in spodbudil vse Lévijevce, ki so bili pri opravljanju Jehovove službe preudarni. Sedem dni praznika so vsi jedli,+ darovali mirovne žrtve+ in hvalili Jehova, Boga svojih praočetov.
23 Nato je vsa zbrana množica* sklenila, da bodo praznovali še sedem dni, in tako so praznik z veseljem praznovali še nadaljnjih sedem dni.+ 24 Judov kralj Ezekíja je za ljudi* prispeval 1000 bikov in 7000 ovc, dostojanstveniki pa so prispevali 1000 bikov in 10.000 ovc.+ Takrat se je posvetilo veliko duhovnikov.+ 25 Vsi zbrani Judovci*, duhovniki, leviti, vsi tisti*, ki so prišli iz Izraela,+ in priseljenci,+ ki so prišli iz Izraela ali pa so živeli na Judovem, so se veselili. 26 V Jeruzalemu je vladalo veliko veselje, saj takšnega dogodka ni bilo v mestu vse od časa Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja.+ 27 Nazadnje so duhovniki iz Lévijevega rodu vstali in blagoslovili ljudstvo.+ Bog je slišal njihov glas in njihova molitev je prišla v njegovo sveto prebivališče, v nebesa.