Ezra

9 Ko je bilo vse to končano, so k meni pristopili poglavarji ljudstva in mi rekli: »Izraelsko ljudstvo, duhovniki in leviti niso ostali ločeni od okoliških ljudstev in njihovega gnusnega početja,+ od tega, kar so počeli Kanaánci, Hetéjci, Perizéjci, Jebuséjci, Amónci, Moábci, Egipčani+ in Amoréjci.+ 2 Od njihovih hčera so jemali žene zase in za svoje sinove,+ s čimer so se kot sveto potomstvo+ pomešali z okoliškimi ljudstvi.+ Poglavarji in namestniki so bili med prvimi, ki so bili glede tega nezvesti.«

3 Ko sem to slišal, sem si raztrgal oblačilo in brezrokavno tuniko, si pulil lase in brado ter se močno pretresen usedel. 4 Nato so se vsi, ki so zelo spoštovali* besede Izraelovega Boga, zbrali pri meni, ker jih je žalostila nezvestoba pregnancev, ki so se vrnili iz ujetništva. Jaz pa sem močno pretresen sedel do večerne žitne daritve.+

5 Zatem ko sem se tako ponižal, sem ob večerni žitni daritvi+ vstal ter z raztrganim oblačilom in brezrokavno tuniko pokleknil in iztegnil roke k svojemu Bogu Jehovu. 6 Rekel sem: »O moj Bog, sramujem se! Sram me je povzdigniti obraz proti tebi, o moj Bog, saj so se naši grehi namnožili nad našimi glavami in naša krivda se je nakopičila do neba.+ 7 Od dni naših praočetov do današnjega dne je naša krivda zelo velika.+ Zaradi naših grehov smo bili mi, naši kralji in naši duhovniki dani v roke kraljem dežel. Izročeni smo bili meču,+ ujetništvu,+ plenjenju+ in sramotenju. In enako se dogaja še danes.+ 8 Toda Jehova, naš Bog, zdaj smo za nekaj časa deležni tvoje naklonjenosti, saj si nekatere od nas rešil iz ujetništva in nam zagotovil prostor* na svojem svetem kraju,+ da bi nam razsvetlil oči, o naš Bog, in nas malo poživil v našem suženjstvu. 9 Četudi smo sužnji,+ naš Bog, nas nisi zapustil, ampak si iz vdane ljubezni do nas poskrbel, da so nam bili perzijski kralji naklonjeni.+ S tem si nas poživil, da bi tebi, našemu Bogu, ponovno zgradili hišo,+ ki je bila v ruševinah, in si nam priskrbel zaščito* na Judovem in v Jeruzalemu.

10 In zdaj, o naš Bog, kaj naj rečemo po vsem tem? Zavrgli smo namreč tvoje zapovedi, 11 ki si nam jih dal po svojih služabnikih prerokih, ko si rekel: ‚Dežela, v katero greste, da jo zavzamete, je nečista dežela zaradi nečistosti ljudstev dežel, zaradi njihovega gnusnega početja. S svojo nečistostjo so jo napolnili od enega konca do drugega.+ 12 Zato svojih hčera ne poročajte z njihovimi sinovi in njihovih hčera ne jemljite za žene svojim sinovom.+ Nikoli se ne trudite za njihov mir in njihovo blaginjo,+ zato da boste močni, da boste jedli dobrine dežele ter jo zapustili svojim sinovom v dediščino za vedno.‘ 13 Vse, kar je prišlo nad nas, je posledica naših slabih dejanj in naše velike krivde. Res pa je, da ti, o naš Bog, z nami nisi ravnal tako, kot bi si zaradi svojih grehov zaslužili,+ in si nam, ki smo zdaj tu, dovolil, da se rešimo.+ 14 Ali bomo torej po vsem tem znova kršili tvoje zapovedi in sklepali zakonske zveze* z ljudstvi, ki počenjajo te gnusobe?+ Ali se ne bi ti tako zelo razjezil na nas, da bi nas povsem uničil, tako da se ne bi nihče rešil in preživel? 15 O Jehova, Izraelov Bog, ti si pravičen,+ saj so nekateri od nas preživeli do danes. Glej, pred teboj smo s svojo krivdo, čeprav s takšno krivdo ni mogoče stati pred teboj.«+