Nehemija

9 Izraelci so se 24. dne tega meseca zbrali, da bi se postili. Oblečeni so bili v raševino* in posuti s prahom.+ 2 Pravi potomci Izraelcev so pretrgali stike z vsemi tujci+ ter stoje priznavali svoje grehe in napake svojih prednikov.+ 3 Tri ure* so stoje na svojem mestu na glas brali iz Zakonika*+ svojega Boga Jehova, tri ure pa so priznavali svoje grehe in se priklanjali svojemu Bogu Jehovu.

4 Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá,+ Baní in Kenáni so šli na oder,+ namenjen levitom, ter na glas molili k svojemu Bogu Jehovu. 5 Leviti Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabnejá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá pa so rekli: »Vstanite in hvalite svojega Boga Jehova vso večnost*!+ O Bog, naj bo hvaljeno tvoje veličastno ime, ki si zasluži več slave in hvale, kot mu je lahko izkažemo!

6 Jehova, tebi ni enakega Boga.*+ Naredil si nebesa, nebes nebesa, in vso njihovo vojsko, zemljo in vse, kar je na njej, morja in vse, kar je v njih. Ti vse to ohranjaš pri življenju in nebeška vojska se ti priklanja. 7 Ti si Jehova, pravi Bog, ki si izbral Ábrama,+ ga pripeljal iz kaldejskega Ura+ in mu dal ime Abraham.+ 8 Videl si, da ti je njegovo srce zvesto,+ zato si z njim sklenil zavezo, da boš njemu in njegovemu potomstvu dal deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Jebuséjcev in Girgašéjcev.+ In ti si izpolnil svoje obljube, ker si pravičen.

9 Videl si stisko naših prednikov v Egiptu+ in slišal njihov klic na pomoč pri Rdečem morju. 10 Naredil si znamenja in čudeže, da bi z njimi kaznoval faraona, vse njegove služabnike in vse ljudstvo v njegovi deželi,+ ker si vedel, da so bili predrzni+ do tvojega ljudstva. Pridobil si si ime, ki se je ohranilo do danes.+ 11 Morje si razdelil pred njimi, da so ga lahko prečkali po suhem,+ in njihove zasledovalce si zagnal v globine kakor kamen v razburkano morje.+ 12 Podnevi si jih vodil z oblačnim stebrom, ponoči pa si jim z ognjenim stebrom razsvetljeval pot, po kateri naj bi hodili.+ 13 Spustil si se na goro Sinaj+ in govoril z njimi z neba.+ Dal si jim pravične razsodbe, zanesljive zakone*, dobre uredbe in zapovedi.+ 14 Seznanil si jih s svojim svetim šábatom*+ ter jim po svojem služabniku Mojzesu dal zapovedi, uredbe in zakone. 15 Z neba si jim dal hrano, ko so bili lačni,+ storil si, da jim je iz skale pritekla voda, ko so bili žejni.+ Naročil si jim, naj gredo v deželo, glede katere si prisegel, da jim jo boš dal, in jo zavzamejo.

16 Toda naši predniki so bili predrzni.+ Postali so trmasti+ in niso poslušali tvojih zapovedi. 17 Niso hoteli poslušati+ niti se niso spominjali tvojih čudovitih dejanj, ki si jih naredil med njimi, ampak so postali trmasti in so si postavili poglavarja, da bi se vrnili v suženjstvo v Egipt.+ Toda ti si Bog, ki rad odpuščaš, si sočuten in usmiljen, ne razjeziš se hitro* in si neizmerno vdan v ljubezni*,+ zato jih nisi zapustil.+ 18 Celo takrat, ko so si naredili kip teleta* in rekli ‚To je naš Bog, ki nas je rešil iz Egipta,‘+ in ko so s svojimi dejanji pokazali veliko nespoštovanje do tebe, 19 jih ti v svojem velikem usmiljenju nisi pustil v pustinji.+ Oblačni steber jih podnevi ni nehal voditi po poti in ognjeni steber jim ponoči ni nehal razsvetljevati poti, po kateri naj bi hodili.+ 20 Dal si jim svojega duha*, da bi bili preudarni.+ Svoje mane nisi odrekel njihovim ustom,+ in ko so bili žejni, si jim dal vodo.+ 21 V pustinji si jih 40 let oskrboval s hrano;+ ničesar jim ni manjkalo. Njihova oblačila se niso izrabila+ in noge jim niso otekle.

22 Dal si jim kraljestva in ljudstva, razdelil si jim ozemlja.+ Zavzeli so deželo hešbónskega kralja Sihóna+ in deželo bašánskega kralja Oga.+ 23 Poskrbel si, da je bilo njihovih potomcev toliko, kot je zvezd na nebu.+ Nato si jih pripeljal v deželo, glede katere si njihovim praočetom obljubil, da bodo šli vanjo in jo zavzeli.+ 24 Tako so njihovi potomci prišli v deželo in jo zavzeli.+ Pred njimi si podjarmil Kanaánce,+ ki so živeli v deželi. Izraelcem si v roke izročil kralje in ljudstva dežele, da naredijo z njimi, kar želijo. 25 Osvojili so utrjena mesta+ in rodovitno zemljo+ ter si prilastili hiše, polne vsega dobrega, že izkopane vodne zbiralnike, vinograde, oljčne nasade+ in veliko sadnih dreves. Jedli so, se nasitili in se okrepili, uživali so v tvoji veliki dobroti.

26 Toda postali so neposlušni in so se ti uprli.+ Tvojemu Zakoniku* so obrnili hrbet in ubijali tvoje preroke, po katerih si jih opominjal, da bi jih pripeljal nazaj k sebi. S svojimi dejanji so kazali veliko nespoštovanje do tebe.+ 27 Zato si jih izročil v roke njihovim nasprotnikom,+ da so jih zatirali.+ Ko pa so bili v stiski, so vpili k tebi na pomoč in ti si jih uslišal iz nebes ter jim v svojem velikem usmiljenju dajal rešitelje, da so jih reševali iz rok njihovih nasprotnikov.+

28 Toda takoj ko so zaživeli v miru, so spet začeli delati, kar je slabo v tvojih očeh.+ Zato si jih prepustil njihovim sovražnikom, da so jim gospodovali*.+ Ko so se potem vrnili k tebi in klicali na pomoč,+ si jih uslišal iz nebes in jih v svojem velikem usmiljenju vedno znova reševal.+ 29 Čeprav si jih opominjal, naj se vrnejo k tvojemu Zakoniku*, so ravnali predrzno in niso hoteli ubogati tvojih zapovedi.+ Grešili so proti tvojim uredbam, ki dajejo življenje tistemu, ki jih izpolnjuje.+ Obrnili so ti hrbet, bili so trmasti in te niso hoteli poslušati. 30 Toda ti si bil mnogo let potrpežljiv z njimi+ in si jih s svojim duhom opominjal po svojih prerokih, ampak niso hoteli poslušati. Zato si jih izročil ljudstvom drugih dežel.+ 31 Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi povsem uničil+ niti jih nisi zapustil, saj si sočuten in usmiljen Bog.+

32 O naš Bog, veliki, mogočni in veličastni Bog*, ki izpolnjuješ zavezo in si vdan v ljubezni,+ ne pozabi, prosimo, vseh nadlog, ki so zadele nas, naše kralje, poglavarje, duhovnike,+ preroke,+ prednike in vse tvoje ljudstvo, od časa asirskih kraljev+ do danes. 33 Ti si pravično ravnal glede vsega, kar nas je doletelo, saj si bil zvest, mi pa smo ravnali hudobno.+ 34 Naši kralji, poglavarji, duhovniki in predniki niso upoštevali tvojega Zakonika* niti se niso menili za tvoje zapovedi in opomine*, ki si jim jih dal. 35 Celo takrat, ko so še imeli svoje kraljestvo in ko si jim v izobilju dajal vse dobrote ter so živeli v prostrani in rodovitni deželi, ki si jim jo dal, ti niso služili+ in niso nehali delati slabo. 36 Tako smo danes sužnji+ – sužnji v deželi, ki si jo dal našim prednikom, da bi uživali njen sad in njene dobrote. 37 Njen obilni pridelek prejemajo kralji, ki si jih zaradi naših grehov postavil nad nas.+ Nam* in naši živini vladajo, kot jih je volja, mi pa smo v veliki stiski.

38 Zaradi vsega tega smo zapisali obvezujoč dogovor,+ ki so ga s pečatom potrdili naši poglavarji, leviti in duhovniki.«+