Druga Mojzesova knjiga
4 Toda Mojzes je rekel: »Kaj pa naj naredim, če mi ne bodo verjeli in me ne bodo poslušali,+ ampak bodo rekli ‚Ni možno, da se ti je prikazal Jehova‘?« 2 Jehova ga je nato vprašal: »Kaj imaš v roki?« Odgovoril je: »Palico.« 3 »Vrzi jo na tla,« mu je rekel. Mojzes jo je vrgel na tla. Palica se je spremenila v kačo+ in Mojzes se je hitro umaknil od nje. 4 Jehova mu je naročil: »Iztegni roko in kačo zgrabi za rep!« Mojzes je iztegnil roko in jo zgrabil za rep. V njegovi roki se je kača spremenila v palico. 5 Bog mu je nato rekel: »Tako ti bodo verjeli, da se ti je prikazal Jehova, Bog njihovih praočetov, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.«+
6 Jehova mu je še rekel: »Prosim, vtakni roko v gubo* svojega oblačila.« Tako je Mojzes vtaknil roko v gubo svojega oblačila. Toda ko jo je izvlekel, je videl, da je gobava, bela kakor sneg.+ 7 Potem mu je Bog rekel: »Vtakni še enkrat roko v gubo svojega oblačila.« Mojzes jo je vtaknil, in ko jo je izvlekel, je bila zdrava tako kot ostalo telo. 8 Bog mu je nato rekel: »Če ti ne bodo verjeli ali če prvega znamenja ne bodo vzeli resno, bodo to drugo znamenje zagotovo upoštevali.+ 9 Če pa ti po teh dveh znamenjih še vedno ne bodo verjeli in te ne bodo hoteli poslušati, zajemi nekaj vode iz Nila in jo izlij na tla. Voda, ki jo boš zajel iz Nila, se bo na tleh spremenila v kri.«+
10 Mojzes je zdaj Jehovu rekel: »Jehova, oprosti mi, toda nikoli nisem znal spretno govoriti, ne v preteklosti ne od takrat, ko si spregovoril z menoj, svojim služabnikom, saj mi jezik ne teče najbolj gladko*.«+ 11 Jehova mu je odgovoril: »Kdo je dal človeku usta? Kdo ga lahko naredi nemega ali gluhega? In kdo lahko naredi, da dobro vidi ali da je slep? Ali ne jaz, Jehova? 12 Zato zdaj pojdi. Jaz bom s teboj, ko boš govoril,* in te bom poučil, kaj moraš reči.«+ 13 On pa je rekel: »Jehova, oprosti mi, pošlji, prosim, koga drugega, kogar koli pač hočeš poslati.« 14 Takrat se je Jehova zelo razjezil na Mojzesa in rekel: »Kaj pa tvoj brat Aron,+ Lévijevec? Vem, da zna spretno govoriti. In prav zdaj ti prihaja naproti. Ko te bo zagledal, se bo razveselil*.+ 15 Govôri z njim in mu naroči, kaj naj pove*.+ Jaz bom z vama, ko bosta govorila,+ in vaju bom poučil, kaj morata narediti. 16 On bo namesto tebe govoril ljudstvu in bo tvoj predstavnik, ti pa boš za njega Božji predstavnik*.+ 17 To palico vzemi v roko in z njo naredi znamenja.«+
18 Tako se je Mojzes vrnil k svojemu tastu Jetru+ in mu rekel: »Rad bi se vrnil k svojim bratom, ki so v Egiptu, da bi videl, ali so še živi.« Jetro je Mojzesu rekel: »Prav, pojdi v miru.« 19 Ko je bil Mojzes še v Madijánu, mu je Jehova rekel: »Pojdi, vrni se v Egipt, saj so pomrli vsi, ki so te hoteli ubiti*.«+
20 Potem je Mojzes vzel svojo ženo in sinova, jih posadil na osla in se odpravil nazaj v egiptovsko deželo. V roko je vzel palico, kot mu je zapovedal pravi Bog. 21 Jehova je nato Mojzesu rekel: »Ko se boš vrnil v Egipt, glej, da boš pred faraonom naredil vse čudeže, za katere sem ti dal moč, da jih narediš.+ Jaz pa bom pustil, da mu srce zakrkne,+ tako da ljudstvu ne bo dovolil oditi.+ 22 Faraonu reci: ‚Takole govori Jehova: »Izrael je moj sin, moj prvorojenec.+ 23 Pravim ti: Pusti mojemu sinu oditi, da bi mi služil. Če pa mu ne boš dovolil oditi, bom ubil tvojega sina, tvojega prvorojenca.«‘«+
24 Ko se je med potjo ustavil v prenočišču, je do njega prišel Jehova+ in ga* hotel usmrtiti.+ 25 Toda Zifóra+ je vzela oster kamen* in sina obrezala. S sinovo sprednjo kožico se je dotaknila* njegovih* nog in dejala: »Ženin krvi si mi.« 26 Tako ga je Bog pustil. Takrat je rekla »ženin krvi« zaradi obreze.
27 Nato je Jehova rekel Aronu: »Pojdi v pustinjo, Mojzesu naproti.«+ Tako je šel in srečal Mojzesa na gori pravega Boga+ ter ga v pozdrav poljubil. 28 Mojzes je Aronu povedal vse, kar mu je rekel Jehova, ki ga je poslal.+ Poleg tega ga je seznanil z vsemi znamenji, ki mu jih je Bog zapovedal narediti.+ 29 Zatem sta Mojzes in Aron odšla in zbrala vse izraelske starešine.+ 30 Aron jim je sporočil vse, kar je Jehova povedal Mojzesu, in Mojzes je pred očmi ljudstva naredil znamenja.+ 31 In ljudstvo je verjelo.+ Ko so Izraelci slišali, da je Jehova videl, kakšno stisko doživljajo,+ so padli na kolena in se priklonili do tal.