Job

 3 Ali ti koristi, da me zatiraš,

da zaničuješ delo svojih rok,+

medtem ko si naklonjen naklepom hudobnih?

 5 Ali so tvoji dnevi kakor dnevi navadnih smrtnikov

in tvoja leta kakor leta človeka,+

 6 da pri meni iščeš napako

in da v meni iščeš greh?+

 7 Ti veš, da nisem kriv;+

nihče me ne more rešiti iz tvojih rok.+

10 Ali me nisi kakor mleko vlil v mamino telo

in me tam oblikoval, me strdil kakor sir?

11 Ogrnil si me s kožo in mesom,

stkal si me iz kosti in kit.+

12 Naklonil si mi življenje in vdano ljubezen,

varoval si me*, tako da si skrbel zame.+

14 Če bi grešil, bi me ti gledal+

in mi ne bi odpustil mojih napak.

Pa tudi če sem nedolžen, ne morem dvigniti glave,+

saj sem ves osramočen in povsem strt.+

16 Če dvignem glavo, me ti loviš kot lev+

in meni v škodo spet pokažeš svojo moč.

17 Pripelješ nove priče proti meni

in si še bolj jezen name,

jaz pa doživljam nadlogo za nadlogo.

19 Bilo bi, kakor da nikoli nisem obstajal;

iz maminega telesa bi me odnesli naravnost v grob.‘

20 Ali ni mojih dni malo?+ Naj me Bog pusti pri miru,

naj odmakne svoj pogled od mene, da vsaj za kratek čas občutim olajšanje,*+

21 preden odidem – in se več ne vrnem+ –

v deželo najgloblje teme*,+

22 v deželo gostega mraka,

v deželo temnih senc in nereda,

kjer je celo svetloba enaka temi.«