Druga kroniška knjiga
36 Ljudstvo je po Josíjevi smrti za kralja v Jeruzalemu postavilo njegovega sina Joaháza.+ 2 Joaház je bil star 23 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece. 3 Vendar ga je egiptovski kralj odstavil s položaja kralja v Jeruzalemu, Judovi deželi pa naložil kazen 100 talentov* srebra in en talent* zlata.+ 4 Egiptovski kralj Ného+ je nato za kralja nad Judovo deželo in Jeruzalemom postavil njegovega brata Eljakíma in ga preimenoval v Jojakíma. Joaháza pa je odpeljal v Egipt.+
5 Jojakím+ je bil star 25 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal 11 let. Delal je, kar je slabo v očeh njegovega Boga Jehova.+ 6 Babilonski kralj Nebukadnezar+ je prišel, da bi ga napadel. Hotel ga je vkleniti v dvojne bakrene okove in odpeljati v Babilon.+ 7 Nebukadnezar je nekaj predmetov iz Jehovove hiše odnesel s seboj v Babilon in jih postavil v svojo palačo.+ 8 O drugih dogodkih iz Jojakímovega življenja, o gnusnih rečeh, ki jih je počel, in o vsem slabem v zvezi z njim piše v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. Za njim je zakraljeval njegov sin Jojahín.+
9 Jojahín+ je bil star 18 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece in deset dni. Delal je, kar je slabo v Jehovovih očeh.+ 10 Na začetku leta* je kralj Nebukadnezar poslal svoje može, da so ga pripeljali v Babilon+ skupaj z dragocenostmi iz Jehovove hiše.+ Za kralja nad Judovo deželo in Jeruzalemom pa je postavil njegovega strica Zedekíja.+
11 Zedekíja+ je bil star 21 let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal 11 let.+ 12 Delal je, kar je slabo v očeh njegovega Boga Jehova. Ni se ponižal, ko ga je prerok Jeremija po Jehovovem ukazu svaril.+ 13 Zedekíja se je tudi uprl kralju Nebukadnezarju,+ čeprav mu je na njegovo zahtevo pred Bogom prisegel zvestobo. Ostal je trmast in zakrknjenega srca in ni hotel ubogati Izraelovega Boga Jehova. 14 Vsi vodilni duhovniki in ljudstvo so ravnali nezvesto čez vso mero in počeli vse gnusne reči, ki so jih delali narodi. Oskrunili so hišo,+ ki jo je Jehova posvetil v Jeruzalemu.
15 Jehova, Bog njihovih praočetov, jih je po svojih slih svaril, svaril jih je spet in spet, ker sta se mu njegovo ljudstvo in tempelj* smilila. 16 Oni pa so zasmehovali sle pravega Boga.+ Zaničevali so njegove besede+ in se posmehovali njegovim prerokom.+ Vse skupaj je šlo tako daleč, da jim ni bilo več pomoči. Jehova se je nazadnje razsrdil na svoje ljudstvo.+
17 Zato je nadnje poslal kaldejskega kralja.+ Ta kralj je v njihovem svetišču z mečem pomoril njihove mladeniče.+ Ni se usmilil ne mladeniča, ne mladenke, ne starega, ne onemoglega.+ Bog mu je vse izročil v roke.+ 18 Kralj je vzel vse stvari iz hiše pravega Boga, naj so bile velike ali majhne, zaklade Jehovove hiše in zaklade kralja in njegovih dostojanstvenikov ter vse to odpeljal v Babilon.+ 19 Požgal je hišo pravega Boga,+ podrl jeruzalemsko obzidje,+ požgal vse utrjene stolpe in uničil vse, kar je bilo vrednega.+ 20 Tiste, ki so ubežali meču, je odpeljal v ujetništvo v Babilon.+ Tam so služili njemu+ in njegovim sinovom, dokler ni zavladalo perzijsko kraljestvo.+ 21 Tako se je izpolnilo to, kar je Jehova govoril po Jeremiju.+ Dežela je bila opustošena, dokler ni nadoknadila svojih šábatov*.+ Opustošena je bila in je počivala*, dokler se ni dopolnilo 70 let.+
22 V prvem letu* perzijskega kralja Kira+ je Jehova spodbudil* tega kralja, da je dal zapisati razglas in ga objaviti po vsem kraljestvu. To je Jehova naredil zato, da bi se izpolnilo, kar je oznanil po Jeremiju.+ V razglasu je pisalo:+ 23 »Tako pravi perzijski kralj Kir: ‚Jehova, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva na zemlji+ in me pooblastil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem.+ Kdor koli med vami pripada njegovemu ljudstvu, naj bo z njim njegov Bog Jehova in naj gre tja!‘«+