Jozue

22 Jozue je sklical Rúbenovce, Gadovce in polovico Manásejevega rodu 2 in jim rekel: »Izpolnili ste vse, kar vam je zapovedal Jehovov služabnik Mojzes.+ Tudi mene ste poslušali v vsem, kar sem vam zapovedal.+ 3 Ves ta čas, vse do danes niste zapustili svojih bratov.+ Izpolnili ste vse, kar ste bili dolžni po zapovedi svojega Boga Jehova.+ 4 Vaš Bog Jehova je zdaj vašim bratom naklonil mir, tako kot jim je obljubil.+ Zato se zdaj lahko vrnete v svoje šotore, v deželo, ki vam jo je Jehovov služabnik Mojzes dal v dediščino na drugi strani* Jordana.+ 5 Samo skrbno izpolnjujte zapovedi in ravnajte po Zakoniku*, ki vam ga je dal Jehovov služabnik Mojzes,+ tako da ljubite svojega Boga Jehova,+ vedno hodite po njegovih poteh,+ izpolnjujete njegove zapovedi,+ se ga oklepate+ in mu služite+ z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo*.«+

6 Jozue jih je nato blagoslovil in jih razpustil, da so šli v svoje šotore. 7 Polovici Manásejevega rodu je Mojzes dal dediščino v Bašánu,+ drugi polovici pa je Jozue dal dediščino na zahodni strani Jordana,+ tako kot njihovim bratom. In ko jih je Jozue razpustil, da so se vrnili v svoje šotore, jih je tudi blagoslovil. 8 Rekel jim je še: »Pridobili ste si veliko bogastva – zelo veliko živine, srebra, zlata, bakra, železa in ogromno oblačil.+ Vzemite vse to s seboj in se vrnite v svoje šotore. To, kar ste zaplenili+ sovražnikom, si razdelite s svojimi brati.«

9 Zatem so se Rúbenovci, Gadovci in polovica Manásejevega rodu poslovili od ostalih Izraelcev. Odšli so iz Šíla v kánaanski deželi, da bi se vrnili v gileádsko deželo,+ v deželo svoje dediščine, v kateri so se že prej naselili, kot je Jehova zapovedal po Mojzesu.+ 10 Ko so Rúbenovci, Gadovci in polovica Manásejevega rodu prišli v bližino Jordana v kánaanski deželi, so tam zgradili velikanski oltar. 11 Čez čas so drugi Izraelci slišali, da se je govorilo:+ »Glejte! Rúbenovci, Gadovci in polovica Manásejevega rodu so na meji kánaanske dežele na naši strani Jordana zgradili oltar.« 12 Ko so Izraelci to slišali, so se vsi zbrali v Šílu,+ da bi šli v boj proti njim.

13 Nato so k Rúbenovcem, Gadovcem in k polovici Manásejevega rodu v gileádsko deželo poslali duhovnika Pinehasa,+ Eleázarjevega sina, 14 z njim pa še deset rodbinskih poglavarjev – vsak od njih je bil predstavnik enega Izraelovega rodu in poglavar svoje rodbine v Izraelu.+ 15 Ko so prišli v gileádsko deželo k Rúbenovcem, Gadovcem in k polovici Manásejevega rodu, so jim rekli:

16 »Vse zbrano Jehovovo ljudstvo pravi: ‚Kako ste lahko bili tako nezvesti+ Izraelovemu Bogu? Danes ste obrnili hrbet Jehovu, saj ste si zgradili oltar in se uprli Jehovu.+ 17 Ali ni bil dovolj velik že greh, ki smo ga naredili pri Peórju? Ali ste pozabili na kugo, ki je zadela Jehovovo ljudstvo? Še vedno čutimo posledice tistega greha.+ 18 Ali hočete obrniti hrbet Jehovu?! Če se vi danes uprete Jehovu, se bo on jutri razjezil na ves izraelski narod.+ 19 Če menite, da je dežela, ki ste jo dobili v dediščino, nečista, pridite v deželo Jehovove dediščine,+ kjer stoji Jehovov sveti šotor,+ in se naselite med nami. Toda ne upirajte se Jehovu in ne silite še nas k uporu, s tem da si gradite svoj oltar. Mi že imamo oltar našega Boga Jehova.+ 20 Ali se ni Bog razjezil na ves izraelski narod že takrat, ko je bil Zêrahov sin Ahán+ nezvest in je vzel to, kar je bilo treba uničiti*?+ Zaradi tistega greha ni umrl samo Ahán.‘«+

21 Nato so Rúbenovci, Gadovci in polovica Manásejevega rodu poglavarjem Izraelovih rodbin* odgovorili:+ 22 »Mogočni Bog* Jehova+ ve, zakaj smo to naredili. Mogočni Bog Jehova ve in tudi izraelski narod bo to vedel. Če smo se uprli in bili nezvesti Jehovu, naj nam danes ne prizanese. 23 Če smo si oltar zgradili zato, da bi se uprli Jehovu in da bi na njem darovali žgalne in žitne daritve ter mirovne žrtve, nas bo Jehova kaznoval.+ 24 Ampak mi ga nismo zgradili zaradi tega. Zgradili smo ga, ker nas je skrbelo, da bodo nekega dne vaši otroci našim otrokom rekli: ‚Kakšno pravico imate, da z nami častite Izraelovega Boga Jehova? 25 Jehova je za mejo med nami in vami, Rúbenovci in Gadovci, določil Jordan. Vi nimate pravice častiti Jehova!‘ Tako bi vaši otroci našim otrokom preprečili, da bi častili* Jehova.

26 Zato smo si rekli: ‚Zgradimo si oltar, pa ne za žgalne daritve niti za žrtve, 27 ampak zato, da bo priča med nami in vami+ in našimi potomci*, da bomo služili Jehovu s svojimi žgalnimi daritvami, mirovnimi žrtvami in drugimi žrtvami+ in da vaši otroci ne bodo mogli kdaj v prihodnosti našim otrokom reči: »Vi nimate pravice častiti Jehova!«‘ 28 Rekli smo še: ‚Če pa bi nam ali našim potomcem* vseeno kdaj v prihodnosti rekli to, bi jim mi odgovorili: »Poglejte ta oltar, ki so ga po vzorcu Jehovovega oltarja zgradili naši predniki, pa ne za žgalne daritve ali druge žrtve, ampak za pričo med vami in nami.«‘ 29 Niti zamisliti si ne moremo, da bi se uprli Jehovu in obrnili hrbet Jehovu,+ s tem da bi zgradili oltar za žgalne in žitne daritve in druge žrtve, saj oltar našega Boga Jehova že stoji pred njegovim svetim šotorom!«+

30 Ko pa so duhovnik Pinehas in poglavarji ljudstva, torej poglavarji Izraelovih rodbin*, ki so bili z njim, slišali to, kar so povedali Rúbenovi, Gadovi in Manásejevi potomci, so bili z odgovorom zadovoljni.+ 31 Zato je duhovnik Pinehas, Eleázarjev sin, Rúbenovim, Gadovim in Manásejevim potomcem rekel: »Zdaj vemo, da je Jehova res med vsemi nami, ker niste bili nezvesti Jehovu. Zdaj nas Jehova ne bo kaznoval.«

32 Potem so duhovnik Pinehas, ki je bil Eleázarjev sin, in poglavarji odšli od Rúbenovcev in Gadovcev v gileádski deželi in se vrnili v kánaansko deželo k ostalim Izraelcem ter jim sporočili odgovor. 33 Izraelci so bili odgovora veseli in so hvalili Boga. Nič več niso govorili, da bodo šli v boj proti Rúbenovcem in Gadovcem in uničili njihovo deželo.

34 Rúbenovci in Gadovci pa so oltar poimenovali*, saj so rekli: »Ta oltar je vsem nam priča, da je Jehova pravi Bog.«