Prva kroniška knjiga
16 Prinesli so torej Skrinjo pravega Boga in jo položili v šotor, ki ga je David dal postaviti zanjo.+ Nato so pred pravim Bogom darovali žgalne daritve in mirovne žrtve.+ 2 Ko je David končal darovanje žgalnih daritev+ in mirovnih žrtev,+ je blagoslovil ljudstvo v Jehovovem imenu. 3 Poleg tega je vsem Izraelcem, vsakemu moškemu in vsaki ženski, dal po en hlebec kruha, dateljnov hlebček* in rozinov hlebček*. 4 Nato je postavil nekaj levitov, da služijo pred Jehovovo skrinjo+ in da izkazujejo čast* Izraelovemu Bogu Jehovu, da se mu zahvaljujejo in ga hvalijo. 5 Na čelu je bil Asáf+ in takoj za njim Zaharíja. Jeiél, Šemiramót, Jehiél, Matitjá, Eliáb, Benajá, Obéd Édom in Jeiél+ so igrali na citre in harfe,+ Asáf pa je igral na činele.+ 6 Duhovnika Benajá in Jahaziél sta pred Skrinjo zaveze pravega Boga redno trobila na trobento.
7 David je tisti dan prvič izročil Asáfu+ in njegovim bratom pesem, ki jo je napisal v zahvalo Jehovu:
10 Hvalite se z njegovim svetim imenom!+
Naj se veseli srce teh, ki iščejo vodstvo pri Jehovu.+
11 Obračajte se na* Jehova+ in zaupajte v njegovo moč!
12 Spominjajte se čudovitih del, ki jih je naredil,+
njegovih čudežev in razsodb, ki jih je izrekel,
13 o vi, potomci njegovega služabnika Izraela,+
Jakobovi sinovi, njegovi izbranci.+
Njegove razsodbe veljajo po vsej zemlji.+
15 Njegove zaveze nikoli ne pozabite,
do tisočega rodu se spominjajte obljube, ki jo je dal*.+
16 To zavezo je sklenil z Abrahamom,+
prisego je dal Izaku.+
17 To prisego je z uredbo potrdil Jakobu,+
s trajno zavezo Izraelu,
18 ko je rekel: ‚Dal ti bom kánaansko deželo,+
odmeril ti jo bom v dediščino.‘+
21 Nikomur ni dovolil, da bi jih zatiral,+
zaradi njih je opominjal kralje z besedami:+
22 ‚Ne dotikajte se mojih maziljencev,
ne naredite nič slabega mojim prerokom!‘+
23 Pojte Jehovu, vsi ljudje na zemlji!
Dan za dnem oznanjajte, kako rešuje ljudi!+
24 Razglašajte med narodi njegovo slavo,
njegova čudovita dela med vsemi ljudstvi.
25 Jehova je namreč velik in si najbolj zasluži, da ga hvalimo.
Zasluži si večje strahospoštovanje kot vsi drugi bogovi.+
28 O vi, rodovi vseh ljudstev, dajte Jehovu to, kar mu pripada,
dajte Jehovu to, kar si zasluži zaradi svoje slave in moči.+
29 Izkažite Jehovu slavo, ki si jo zasluži zaradi svojega imena.+
Prinesite darilo in stopite pred njega.+
Priklonite se Jehovu* v svojih sijajnih svetih oblačilih*.+
30 Imejte strahospoštovanje do njega, vsi ljudje na zemlji.
Utrdil je zemljo, ne bo se zamajala.+
31 Naj se veseli nebo, naj radost preveva zemljo!+
Razglasite med narodi: ‚Jehova je zakraljeval!‘+
32 Naj buči morje in vse, kar ga napolnjuje,
naj se veselijo polja in vse, kar je na njih!
35 Recite: ‚Reši nas, o Bog, naš Rešitelj!+
Zberi nas izmed narodov in nas reši,
da bi slavili tvoje sveto ime+
in te z velikim veseljem hvalili.+
Vse ljudstvo je reklo »Amen!«* in hvalilo Jehova.
37 David je nato pred Skrinjo Jehovove zaveze pustil Asáfa+ in njegove brate, da so tam stalno služili,+ kot je predpisano za vsak dan.+ 38 Obéd Édom in njegovi bratje – skupaj 68 moških – pa tudi Jedutúnov sin Obéd Édom in Hosá so bili vratarji. 39 Duhovnik Zadók+ in drugi duhovniki so služili pred Jehovovim svetim šotorom na višavi* v Gibeónu.+ 40 Tam so na oltarju žgalnih daritev redno, zjutraj in zvečer, darovali žgalne daritve Jehovu in izpolnjevali vse, kar je napisano v Zakoniku*, ki ga je Jehova dal Izraelcem.+ 41 Z njimi so bili Hemán, Jedutún+ in ostali, ki so bili poimensko določeni, da se zahvaljujejo Jehovu,+ ker »je njegova vdana ljubezen večna«.+ 42 Z njimi sta bila torej Hemán+ in Jedutún, da bi igrala na trobente, činele in druga glasbila, namenjena hvaljenju pravega Boga. Jedutúnovi sinovi+ pa so bili odgovorni za vrata. 43 Ljudstvo se je nato vrnilo domov. Tudi David se je vrnil, da bi blagoslovil svoj dom.