Jeremija
20 Duhovnik Pašhúr, Imérjev sin, ki je bil glavni nadzornik v Jehovovi hiši, je poslušal to, kar je Jeremija takrat prerokoval. 2 Preroka Jeremija je udaril* in ukazal, naj ga vklenejo v klado+ pri Gornjih Benjaminovih vratih, ki so vodila v Jehovovo hišo. 3 Pašhúr je naslednji dan Jeremija izpustil iz klade, Jeremija pa mu je rekel:
»Jehova je tvoje ime iz Pašhúr spremenil v Groza vsepovsod.+ 4 Jehova namreč pravi: ‚Naredil bom, da bo tebe in tvoje prijatelje zajela groza zaradi tega, kar te bo doletelo. Meč njihovih sovražnikov jih bo pokosil, ti pa boš to gledal.+ Celotno Judovo ljudstvo bom dal v roke babilonskemu kralju in on bo nekatere odpeljal v pregnanstvo v Babilon, druge pa pobil z mečem.+ 5 Vse bogastvo, vse imetje in vse dragocenosti tega mesta ter vse zaklade Judovih kraljev bom dal njihovim sovražnikom.+ Vse bodo zaplenili, pobrali in odpeljali s seboj v Babilon.+ 6 Ti, Pašhúr, in vsi, ki živijo v tvoji hiši, pa boste odšli v ujetništvo. Šel boš v Babilon in tam umrl, tam boš pokopan z vsemi svojimi prijatelji, ker si jim prerokoval laži.‘«+
7 Preslepil si me, o Jehova, res si me preslepil!
Izkazal si se močnejšega od mene in zmagal.+
Ves dan se mi posmehujejo,
vsi se norčujejo iz mene.+
8 Kadar koli namreč govorim, moram vpiti in razglašati:
»Prihaja nasilje in uničenje!«*
Jehova, zaradi tvoje besede me ves dan žalijo in se mi posmehujejo.+
Toda tvoja beseda je v meni postala kakor plamteč ogenj, zaprt v mojih kosteh.
Od molčanja sem bil utrujen,
nisem se mogel več zadrževati.+
10 Slišal sem namreč veliko zlobnih govoric.
Obkrožal me je strah.+
Govorili so: »Obtožite ga! Dajmo, obtožimo ga!«
Vsi so mi želeli mir, vendar so upali, da mi spodrsne.+
»Mogoče bo naredil kakšno neumno napako,« so govorili,
»pa ga bomo lahko premagali in se mu maščevali.«
11 Toda ti, Jehova, si bil ob meni kot strah vzbujajoč bojevnik.+
Zato se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo zmagali.+
Zelo bodo osramočeni, saj jim ne bo uspelo.
Njihovo ponižanje bo večno, ne bo pozabljeno.+
13 Pojte Jehovu! Hvalite Jehova!
Saj je rešil reveža iz rok hudobnežev.
14 Preklet naj bo dan, ko sem se rodil!
Dan, ko me je mama rodila, naj ne bo blagoslovljen!+
15 Preklet naj bo človek, ki je mojemu očetu sporočil lepo novico
»Fantek je! Dobil si sina!«
in ga zelo razveselil.
16 Tisti človek naj postane kakor mesta, ki jih je Jehova brez obžalovanja uničil.
Zjutraj naj sliši vpitje in opoldne znak za nevarnost.
17 Zakaj nisem umrl* že v maternici?
Tako bi moja mama postala moj grob
in me nikoli ne bi rodila.+
18 Zakaj sem moral priti iz maternice?
Ali zato da bi gledal težave in žalost,
da bi se moje življenje končalo v sramoti?+