Prva knjiga kraljev

18 Minilo je nekaj časa – bilo je v tretjem letu+ – ko je Jehova naročil Eliju: »Pojdi k Ahábu. Na zemljo bom poslal dež.«+ 2 In Elija je šel k Ahábu. V Samaríji pa je bila huda lakota.+

3 V tistem času je Aháb poklical Obadíja, ki je bil oskrbnik palače. (Obadíja je čutil veliko strahospoštovanje do Jehova, 4 in ko je Jezabéla+ pobijala Jehovove preroke, je 100 prerokov odpeljal in jih skril po 50 v votlino ter jim prinašal kruh in vodo.) 5 Aháb je rekel Obadíju: »Pojdi po deželi, preglej vse izvire in doline*. Morda bova le našla dovolj trave, da nahranimo konje in mule. Drugače bodo vse naše živali poginile.« 6 Razdelila sta si deželo, ki naj bi jo preiskala. Aháb je odšel po eni poti, Obadíja pa po drugi poti.

7 Ko je bil Obadíja na poti, mu je naproti prišel Elija. Obadíja ga je takoj prepoznal, padel na kolena in se priklonil do tal. Rekel je: »Moj gospod Elija, ali si to res ti?«+ 8 »Res sem jaz,« mu je odgovoril. »Pojdi povedat svojemu gospodu, da sem tu.« 9 Obadíja pa je rekel: »Kaj sem zagrešil, moj gospod, da me izročaš v roke Ahábu, da me usmrti? 10 Prisežem pri tvojem Bogu Jehovu, ki je živi Bog, da ni ne naroda ne kraljestva, ki mu moj gospod ne bi naročil, naj te poiščejo. In ko so mu rekli, da te ni pri njih, je od tistega kraljestva ali naroda zahteval, da priseže, da te niso našli.+ 11 Sedaj pa hočeš, da grem povedat svojemu gospodu, da si tu. 12 Ko bom odšel od tebe, te bo Jehovov duh odnesel+ kdove kam, in ko bom Ahábu povedal zate, on pa te ne bo našel, me bo zagotovo ubil. Jaz pa že od mladosti globoko spoštujem* Jehova. 13 Moj gospod, ali ti niso povedali, kaj sem naredil, ko je Jezabéla pobijala Jehovove preroke? Skril sem 100 Jehovovih prerokov, po 50 v votlino, in jim prinašal kruh in vodo.+ 14 Ti pa sedaj hočeš, da grem povedat svojemu gospodu, da si tu. Zagotovo me bo ubil.« 15 Elija pa je rekel: »Prisežem pri Jehovu nad vojskami, živem Bogu, ki mu služim, da bom danes stopil pred Ahába.«

16 Obadíja je torej odšel k Ahábu in mu prenesel sporočilo. Aháb je tako šel Eliju naproti.

17 Takoj ko je zagledal Elija, je rekel: »Tukaj si! Ti si Izraelu prinesel veliko nesrečo!«

18 Elija mu je odgovoril: »Nisem jaz prinesel Izraelu nesreče, ampak ti in rodbina tvojega očeta, ker ste nehali izpolnjevati Jehovove zapovedi in začeli služiti Baalom.+ 19 Zdaj pa zapovej, naj se pri meni na gori Karmél+ zbere ves Izrael, tudi preroki, ki jedo za Jezabélino mizo – 450 Baalovih prerokov in 400 prerokov, ki častijo sveti kol*.«+ 20 Tako je Aháb poslal sle k vsem Izraelcem in sklical preroke na goro Karmél.

21 Nato je Elija nagovoril vse ljudstvo: »Kako dolgo boste omahovali med dvema stranema?+ Če je Jehova pravi Bog, služite njemu,+ če pa je to Baal, potem služite njemu!« Toda ljudstvo mu ni nič odgovorilo. 22 Nato je rekel: »Samo jaz sem ostal od Jehovovih prerokov,+ Baalovih prerokov pa je 450. 23 Dajte nam dva mlada bika. Oni naj si izberejo enega, ga razsekajo in položijo na drva, vendar naj ne zanetijo ognja. Jaz pa bom pripravil drugega in ga položil na drva, toda ognja ne bom zanetil. 24 Nato naj kličejo k svojemu bogu*,+ jaz pa bom klical k Jehovu*. Bog, ki bo v odgovor poslal ogenj, je pravi Bog.«+ Vse ljudstvo je odgovorilo: »Strinjamo se.«

25 Elija je zatem rekel Baalovim prerokom: »Izberite si mladega bika in ga najprej vi pripravite, ker vas je več. Potem kličite k svojemu bogu, vendar ne zanetite ognja.« 26 Vzeli so izbranega mladega bika in ga pripravili. Nato so od jutra do poldneva klicali k Baalu: »O Baal, usliši nas!« Toda ni bilo ne glasu ne odgovora.+ Medtem so poskakovali okrog oltarja, ki so ga naredili. 27 Okoli poldneva se jim je Elija začel posmehovati: »Kličite na ves glas! Saj pravite, da je bog!+ Mogoče je zamišljen ali pa je šel na potrebo*! Morda pa spi in ga je treba prebuditi!« 28 Klicali so na ves glas in se po svoji navadi rezali po telesu z bodali in sulicami, da je kri kar tekla po njih. 29 Minil je poldan in noreli so še naprej*, dokler ni prišel čas večerne žitne daritve, vendar ni bilo ne glasu ne odgovora. Baal se ni zmenil za njih.+

30 Nazadnje je Elija rekel vsemu ljudstvu: »Stopite bližje!« Ko se je ljudstvo približalo, je popravil Jehovov oltar, ki je bil podrt.+ 31 Vzel je 12 kamnov, kot je bilo število rodov, ki so izšli iz sinov Jakoba, moža, ki mu je Jehova rekel: »Ime ti bo Izrael.«+ 32 Iz teh kamnov je nato zgradil oltar+ v čast Jehovovemu imenu. Okrog oltarja je naredil jarek. Ta jarek je obdajal površino, ki bi jo lahko posejali z dvema mericama* semena. 33 Zatem je na oltar naložil drva, razsekal mladega bika in ga položil na drva.+ Potem je rekel: »Napolnite štiri velike vrče z vodo ter jo izlijte na žgalno daritev in na drva.« 34 Nato je rekel: »Naredite to še enkrat!« Ko so to znova naredili, jim je rekel: »Naredite to še enkrat!« In tako so to naredili še tretjič. 35 Voda je tekla povsod okrog oltarja. Elija je tudi jarek napolnil z vodo.

36 Približno ob času večerne žitne daritve+ je prerok Elija stopil k oltarju in rekel: »O Jehova, Bog Abrahama,+ Izaka+ in Izraela! Naj danes vsi spoznajo, da si ti Bog v Izraelu ter da sem jaz tvoj služabnik in da sem vse to naredil po tvojem naročilu.+ 37 Usliši me, o Jehova! Usliši me, da bo to ljudstvo vedelo, da si ti, Jehova, pravi Bog in da hočeš nazaj pridobiti njihova srca!«+

38 Takrat je Jehova z neba poslal ogenj, da je pogoltnil žgalno daritev,+ drva, kamne in prah ter popil vodo v jarku.+ 39 Ko je ljudstvo to videlo, je takoj padlo na kolena, se priklonilo do tal in vzklikalo: »Jehova je pravi Bog! Jehova je pravi Bog!« 40 Elija jim je rekel: »Primite Baalove preroke! Niti eden vam ne sme pobegniti!« Takoj so jih prijeli, Elija pa jih je odpeljal k reki* Kišón+ in jih tam usmrtil.+

41 Elija je nato rekel Ahábu: »Pojdi gor, jej in pij, saj se že sliši močan naliv.«+ 42 Aháb je torej odšel gor, da bi jedel in pil. Elija pa se je povzpel na Karmél, pokleknil na tla in glavo sklonil do kolen.+ 43 Nato je svojemu služabniku rekel: »Prosim, povzpni se višje in poglej proti morju.« Služabnik je šel pogledat in potem poročal: »Nič ni.« Elija mu je sedemkrat rekel: »Pojdi nazaj.« 44 Ko se je služabnik vrnil sedmič, je poročal: »Glej, iz morja se dviguje oblak, majhen kakor človekova dlan!« Elija pa mu je rekel: »Pojdi k Ahábu in mu naroči, naj vpreže voz in se odpelje dol, da ga naliv ne zadrži.« 45 Medtem se je nebo zaradi oblakov stemnilo, zapihal je veter in močno se je ulilo.+ Aháb se je na vozu peljal proti Jezreélu.+ 46 Toda Elija je od Jehova dobil moč*, za pas si je zataknil spodnji konec oblačila in tekel pred Ahábom vse do Jezreéla.