Ruta
1 V času, ko so pravico uveljavljali* sodniki,+ je v deželi zavladala lakota. Neki moški je s svojo ženo in sinovoma odšel iz Betlehema+ na Judovem, da bi se naselil v moábski+ deželi*. 2 Njemu je bilo ime Elimélek*, njegovi ženi Naomi*, sinovoma pa Mahlón* in Kiljón*. Bili so iz Efráte, torej iz Betlehema na Judovem. Prišli so v moábsko deželo in se tam naselili.
3 Čez nekaj časa je Elimélek umrl in njegova žena Naomi je ostala sama s sinovoma. 4 Ta sta se kasneje poročila z Moábkama. Eni je bilo ime Órfa, drugi pa Ruta.+ V moábski deželi so živeli kakih deset let. 5 Nato sta umrla tudi Mahlón in Kiljón, tako da je Naomi ostala brez obeh sinov in moža. 6 S snahama se je odpravila iz moábske dežele, saj je slišala, da se je Jehova usmilil svojega ljudstva in mu priskrbel hrano.
7 Tako je s snahama odšla iz kraja, kjer so živele. Ko so hodile po poti proti Judovem, 8 je Naomi snahama rekla: »Pojdita, vrnita se vsaka na dom svoje mame. Naj bo Jehova dober do vaju,*+ kot sta bili tudi vidve do svojih, zdaj že pokojnih mož in do mene. 9 Naj Jehova poskrbi, da se bosta poročili in bosta mirno živeli.«+ Nato ju je poljubila, onidve pa sta glasno zajokali 10 in ji govorili: »Ne, s teboj bova šli k tvojemu ljudstvu.« 11 Toda Naomi jima je rekla: »Vrnita se, moji hčeri. Zakaj bi šli z menoj? Ne morem več roditi sinov, s katerima bi se lahko poročili.+ 12 Vrnita se, moji hčeri. Pojdita, saj sem že prestara, da bi se poročila. Pa tudi če bi bilo kaj upanja, da še danes najdem moža in rodim sinova, 13 ali bosta čakali nanju, da odrasteta? Ali bosta zaradi njiju ostali neporočeni? Ne, moji hčeri. Jehova* se je obrnil proti meni in me kaznoval. Ko pomislim, kaj vse sta zaradi tega doživeli, mi je zelo hudo.«+
14 Znova sta glasno zajokali. Nato je Órfa poljubila svojo taščo in odšla, Ruta pa je ostala z Naomi. 15 Zato ji je Naomi rekla: »Glej, tvoja ovdovela svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in svojim bogovom. Vrni se tudi ti z njo.«
16 Ruta pa je odgovorila: »Nikar me ne prosi, naj te zapustim in odidem od tebe. Kamor boš šla ti, bom šla tudi jaz, in kjer boš prenočila ti, bom prenočila tudi jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog.+ 17 Kjer boš umrla ti, bom umrla tudi jaz in bom tam pokopana. Naj me Jehova strogo kaznuje,* če bom dovolila, da me kaj drugega razen smrti loči od tebe.«
18 Ko je Naomi videla, da je Ruta odločena iti z njo, jo je nehala prepričevati. 19 Tako sta skupaj nadaljevali pot, dokler nista prispeli v Betlehem.+ Takoj ko sta prišli v mesto, je med ljudmi kar završalo. Ženske so spraševale: »Ali je to Naomi?« 20 Ona pa jim je govorila: »Ne kličite me Naomi*, ampak Mara*, saj je Vsemogočni dovolil, da je moje življenje zdaj polno grenkobe.+ 21 Ko sem odšla, sem imela vse, ampak Jehova me je nazaj pripeljal praznih rok. Zakaj bi me klicali Naomi, ko pa se je Vsemogočni Bog Jehova obrnil proti meni in me spravil v nesrečo?«+
22 Tako se je Naomi vrnila iz moábske dežele+ skupaj s svojo snaho Moábko Ruto. V Betlehem sta prišli na začetku ječmenove žetve.+