Evangelij po Luku
7 Jezus je po tem, ko je ljudem povedal vse to, prispel v Kafarnáum. 2 Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega sužnja,+ ki mu je bil še posebej pri srcu. 3 Ko je stotnik slišal za Jezusa, je k njemu poslal nekaj judovskih starešin s prošnjo, naj pride in njegovega sužnja ozdravi. 4 Prišli so k Jezusu in ga začeli vneto prositi: »Zasluži si, da mu pomagaš, 5 ker ima naš narod rad in nam je celo zgradil sinagogo.« 6 Jezus je odšel z njimi. Toda ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik že poslal prijatelje, da mu rečejo: »Gospod, ne trudi se, ker si ne zaslužim, da prideš pod mojo streho.+ 7 Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi. Toda samo reci eno besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 8 Tudi sam imam namreč nadrejene. Imam pa tudi vojake, ki so mi podrejeni. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘ in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘ in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘ in naredi.« 9 Ko je Jezus vse to slišal, se je začudil. Obrnil se je k ljudem, ki so šli za njim, in jim rekel: »Verjemite mi, niti med Izraelci nisem našel tolikšne vere.«+ 10 Ko so se tisti, ki jih je stotnik poslal, vrnili v hišo, so našli sužnja zdravega.+
11 Nedolgo zatem je Jezus odpotoval proti mestu Náin. Z njim so šli tudi njegovi učenci in še veliko drugih ljudi. 12 Ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrtvega človeka, ki je bil edini sin neke vdove.+ Vdovo je spremljalo tudi precej ljudi iz mesta. 13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila+ in ji je rekel: »Ne joči več.«+ 14 Stopil je k nosilom in se jih dotaknil. Nosači so se ustavili, on pa je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!«+ 15 Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je vrnil njegovi mami.+ 16 Vse je prevzelo strahospoštovanje in so začeli slaviti Boga z besedami »Velik prerok se je pojavil med nami«+ in »Bog se je usmilil svojega ljudstva«.+ 17 Novica o tem, kar je naredil, se je razširila po vsej Judeji in po vsej tisti okolici.
18 Janezu so njegovi učenci poročali o vsem tem.+ 19 Zato je Janez dva od svojih učencev poslal h Gospodu, naj ga vprašata: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel,+ ali naj čakamo koga drugega?« 20 Ko sta prišla k Jezusu, sta mu rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, da te vprašava, ali si ti tisti, ki naj bi prišel, ali naj čakamo koga drugega.« 21 Takrat je Jezus mnoge ozdravil najrazličnejših bolezni,+ jih rešil hudobnih duhov in mnogim slepim podaril vid. 22 Jezus jima je odgovoril: »Vrnita se k Janezu in mu sporočita, kaj sta videla in slišala – slepi zdaj vidijo,+ hromi hodijo, gobavci so ozdravljeni*, gluhi slišijo,+ mrtvi vstajajo in revnim se oznanja dobra novica.+ 23 Srečen tisti, ki se mu glede mene ne pojavljajo dvomi*.«+
24 Ko sta Janezova učenca odšla, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v pustinjo? Trst, ki se maje v vetru?+ 25 Kaj ste torej šli gledat? Človeka, oblečenega v razkošna oblačila?+ No, tisti, ki nosijo draga oblačila in uživajo v razkošju, živijo v kraljevskih palačah. 26 Tja ste šli, da bi videli preroka, kajne? In našli ste ga – pa še veliko več kot preroka.+ 27 On je ta, o katerem v Svetih spisih piše: ‚Glej! Pred teboj* pošiljam svojega sla, ki ti bo pripravil pot.‘+ 28 Povem vam, da med ljudmi* ni nikogar, ki bi bil večji od Janeza. Vendar kdor je najmanjši v Božjem kraljestvu, je večji od njega.«+ 29 (Ko so davkarji in drugi ljudje, ki jih je Janez krstil,+ to slišali, so začeli razglašati, da je Bog pravičen. 30 Toda farizeji in poznavalci Zakonika* se niso bili pripravljeni podrediti Božji volji*,+ saj niso hoteli, da jih Janez krsti.)
31 Jezus je še rekel: »S kom naj primerjam ljudi tega rodu* in komu so podobni?+ 32 Podobni so otrokom, ki sedijo na trgu in drug drugemu govorijo: ‚Igrali smo vam na piščal, pa niste plesali; peli smo vam žalostinke, pa niste jokali.‘ 33 Prišel je Janez Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina,+ pa pravite: ‚Demona ima.‘ 34 Sin človekov pa jé in pije, toda vi pravite: ‚Glejte! Požrešnež je in pijanec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‘+ 35 Toda dejstvo je, da se modrost izkazuje pravična po svojih delih*.«+
36 Eden od farizejev pa je Jezusa povabil, naj pride k njemu na obisk. Tako je Jezus šel v farizejevo hišo in se namestil za mizo. 37 Ženska, ki je bila v mestu znana kot grešnica, je izvedela, da je Jezus na obisku pri farizeju. Prinesla je alabastrno posodico, v kateri je imela dišeče olje.+ 38 Vsa v solzah je stopila zadaj k njegovim nogam in mu jih začela močiti s solzami. Z lasmi mu jih je brisala in jih poljubljala ter nanje izlivala dišeče olje. 39 Ko je to videl farizej, ki je Jezusa povabil, je sam pri sebi rekel: »Če bi bil res prerok, bi vedel, kdo je ta ženska, ki se ga dotika. Vedel bi, da je grešnica.«+ 40 Ker je Jezus vedel, kaj farizej razmišlja, mu je rekel: »Simon, nekaj bi ti rad povedal.« On mu je rekel: »Učitelj, povej!«
41 »Neki posojevalec je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan 500 denarijev*, drugi pa 50. 42 Ko nista imela več ničesar, s čimer bi mu odplačala dolg, je obema velikodušno odpustil. Kateri od teh dveh ga bo imel bolj rad?« 43 Simon je odgovoril: »Mislim, da tisti, kateremu je več odpustil.« Jezus mu je rekel: »Prav imaš.« 44 Nato se je obrnil k ženski in Simonu rekel: »Vidiš to žensko? Prišel sem v tvojo hišo, pa mi nisi dal vode za noge. Ta ženska pa mi je s svojimi solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. 45 Ti me nisi poljubil v pozdrav, ta ženska pa mi vse od takrat, ko sem prišel, ni nehala poljubljati nog. 46 Ti mi na glavo nisi izlil olja, ta ženska pa mi je na noge izlila dišeče olje. 47 Zato ti povem: Čeprav je naredila veliko grehov*, so ji ti odpuščeni,+ ker* je pokazala veliko ljubezni. Komur pa je malo odpuščeno, kaže malo ljubezni.« 48 Nato je ženski rekel: »Grehi so ti odpuščeni.«+ 49 Tisti, ki so bili z njim za mizo, so začeli drug drugega spraševati: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?«+ 50 On pa je ženski rekel: »Tvoja vera te je rešila.+ Pojdi v miru.«