Evangelij po Marku
14 Bilo je dva dni pred pasho*+ in praznikom nekvašenega kruha.+ Višji duhovniki in pismouki so iskali način, da bi Jezusa z zvijačo prijeli* in ubili.+ 2 Toda govorili so: »Samo ne na praznik, da med ljudstvom ne bi nastal nemir.«
3 Ko je bil Jezus v Betániji v hiši gobavca Simona in je za mizo jedel, je prišla neka ženska z alabastrno posodico, v kateri je imela zelo drago dišeče olje, pristno nardo*. Razbila je vrat posodice in začela Jezusu olje izlivati na glavo.+ 4 Nekateri so se nad tem jezili in drug drugemu govorili: »Kakšna potrata dišečega olja! 5 Olje bi se lahko prodalo za več kot 300 denarijev* in denar dalo revnim!« Zelo so se jezili nanjo. 6 Jezus pa je rekel: »Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Naredila mi je nekaj plemenitega.+ 7 Revne imate vedno pri sebi+ in jim lahko delate dobro, kadar koli želite, mene pa ne boste imeli vedno.+ 8 Naredila je to, kar je lahko. Vnaprej je z oljem nadišavila moje telo za pokop.+ 9 Zagotavljam vam: kjer koli po vsem svetu se bo oznanjala dobra novica,+ se bo povedalo tudi to, kar je naredila ta ženska, njej v spomin.«+
10 Juda Iškarijót, eden od 12 apostolov, pa je odšel k višjim duhovnikom, da bi jim Jezusa izdal.+ 11 Ko so ti za to izvedeli, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali srebrnike.+ Zato je začel iskati priložnost, da bi ga izdal.
12 Prvi dan praznika nekvašenega kruha,+ ko se je po običaju darovala pashalna* žrtev,+ so Jezusa njegovi učenci vprašali: »Kje hočeš, da ti pripravimo pashalno večerjo?«+ 13 Nato je dvema učencema naročil: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil lončen vrč z vodo. Pojdita za njim+ 14 in gospodarju hiše, v katero bo vstopil, recita: ‚Učitelj sprašuje: »Kje je soba za goste, v kateri bom lahko jedel pashalno* večerjo s svojimi učenci?«‘ 15 Pokazal vama bo veliko sobo v zgornjem nadstropju, opremljeno in pripravljeno. V njej nam pripravita pashalno* večerjo.« 16 Učenca sta šla v mesto in našla vse točno tako, kot jima je Jezus rekel. In pripravila sta vse potrebno za pasho*.
17 Zvečer je tja prišel Jezus z 12 apostoli.+ 18 Ko so za mizo jedli, je rekel: »Verjemite mi, da me bo eden od vas, ki jé z menoj, izdal.«+ 19 Apostoli so se razžalostili in ga začeli vsi po vrsti spraševati: »Saj menda nisem jaz?« 20 On pa jim je rekel: »Eden od vas dvanajstih je, ki z menoj pomaka kruh v isto skledo.+ 21 Sin človekov odhaja, tako kot o njem piše v Svetih spisih. Toda gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal!+ Zanj bi bilo boljše, da se sploh ne bi rodil.«+
22 Ko so jedli, je vzel kruh in izrekel molitev*. Potem je kruh razlomil, ga dal učencem in rekel: »Vzemite. Ta kruh predstavlja* moje telo.«+ 23 Vzel je tudi kelih, se zahvalil Bogu in jim ga dal. Nato so vsi pili iz njega.+ 24 Rekel jim je: »To vino predstavlja mojo ‚kri,+ ki potrjuje zavezo‘+ in se bo prelila za mnoge.+ 25 Povem vam, da zagotovo ne bom več pil od sadu vinske trte vse do dne, ko bom z vami pil novo vino v Božjem kraljestvu.« 26 Nato so zapeli hvalnice* in odšli na Oljsko goro.+
27 Jezus jim je rekel: »Vsi se boste za nekaj časa odvrnili od mene. V Svetih spisih namreč piše: ‚Pastirja bom napadel+ in ovce se bodo razkropile.‘+ 28 Ko pa bom obujen, bom šel pred vami v Galilejo.«+ 29 Toda Peter mu je rekel: »Tudi če se bodo vsi drugi odvrnili od tebe, se jaz ne bom.«+ 30 Takrat mu je Jezus rekel: »Povem ti: danes, to noč, še preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.«+ 31 On pa mu je vztrajno zatrjeval: »Tudi če bi moral s teboj umreti, te gotovo ne bom zatajil.« Enako so začeli govoriti tudi vsi drugi.+
32 Nato so prišli v vrt, ki se imenuje Getsémani, in Jezus je svojim učencem rekel: »Tu se usedite, jaz pa bom šel molit.«+ 33 Zatem je s seboj vzel Petra, Jakoba in Janeza+ ter odšel. Prevzela sta ga tesnoba in velik notranji nemir. 34 Rekel jim je: »Na smrt sem žalosten.+ Ostanite tukaj in bedite.«+ 35 Sam pa je šel še malo naprej, pokleknil, se priklonil do tal in začel moliti, naj gre ta ura, če je mogoče, mimo njega. 36 Rekel je še: »Aba*, Oče,+ tebi je mogoče vse. Odstrani ta kelih od mene. Toda naj ne bo tako, kot hočem jaz, ampak kot hočeš ti.«+ 37 Ko se je vrnil k učencem in videl, da spijo, je Petru rekel: »Simon, ali spiš? Ali nisi mogel niti eno uro ostati buden?+ 38 Bedite in molite, da ne boste podlegli skušnjavi.+ Duh je sicer voljan, toda telo* je šibko.«+ 39 Potem je spet šel stran in molil za isto stvar.+ 40 Ko se je vrnil, je videl, da spet spijo, saj so bili zelo zaspani. Niso vedeli, kaj naj mu rečejo. 41 Nato se je še tretjič vrnil in jim rekel: »Zdaj ni čas za to, da spite in počivate! Dovolj je! Ura je že prišla.+ Sin človekov bo izročen grešnikom. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec prihaja.«+
43 Ko je še govoril, je prišel Juda, eden od 12 apostolov, in z njim veliko ljudi z meči in gorjačami. Poslali so jih višji duhovniki, pismouki in starešine.+ 44 Jezusov izdajalec pa se je z njimi že prej dogovoril, kakšen znak jim bo dal: »Tistega, ki ga iščete, bom poljubil. Njega primite in ga zastraženega odpeljite.« 45 Prišel je naravnost k Jezusu, mu rekel »Rabi!«* in ga poljubil. 46 Nato so Jezusa prijeli in odpeljali. 47 Eden od teh, ki so stali zraven, pa je potegnil svoj meč, z njim zamahnil proti sužnju velikega duhovnika in mu odsekal uho.+ 48 Toda Jezus jim je rekel: »Ali sem zločinec, da ste me prišli prijet z meči in gorjačami?+ 49 Dan za dnem sem bil z vami v templju in učil,+ pa me niste prijeli. Ampak vse to se je zgodilo zato, da bi se izpolnili Sveti spisi.«+
50 Nato so ga vsi učenci zapustili in zbežali.+ 51 Toda neki mladenič, ki je imel na sebi oblačilo iz kakovostnega platna, mu je nedaleč stran sledil. Hoteli so ga prijeti, 52 toda on je svoje oblačilo pustil tam in napol gol* pobegnil.
53 Jezusa so nato odvedli k velikemu duhovniku+ in tam so se zbrali vsi višji duhovniki, starešine in pismouki.+ 54 Peter pa je Jezusu v precejšnji razdalji sledil vse do dvorišča velikega duhovnika. Tam se je usedel k hišnim služabnikom in se grel ob ognju.+ 55 Medtem so višji duhovniki in ves sanhedrín iskali ljudi, ki bi pričali proti Jezusu, na podlagi česar bi ga lahko usmrtili, vendar veljavnega pričevanja niso našli.+ 56 Veliko jih je sicer krivo pričalo proti njemu,+ toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57 Bili pa so tudi nekateri, ki so proti njemu krivo pričali takole: 58 »Slišali smo ga reči: ‚Porušil bom ta tempelj, ki je bil narejen z rokami, in v treh dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen z rokami.‘«+ 59 Vendar se tudi v tem njihovo pričevanje ni ujemalo.
60 Nato je sredi njih vstal veliki duhovnik in Jezusa vprašal: »Ne boš nič odgovoril? Kaj praviš na to, kar pričajo proti tebi?«+ 61 Toda Jezus je molčal in ni ničesar odgovoril.+ Veliki duhovnik pa ga je še vprašal: »Ali si ti Kristus, Sin Najvišjega?« 62 Jezus je odgovoril: »Sem. In vi boste videli Sina človekovega+ sedeti Mogočnemu na desni+ in prihajati z nebesnimi oblaki.«+ 63 Ko je veliki duhovnik to slišal, si je raztrgal oblačila in rekel: »Zakaj bi sploh še iskali priče?+ 64 Na lastna ušesa ste slišali bogokletje. Kakšna je vaša odločitev?*« Vsi so se strinjali, da si zasluži smrt.+ 65 Nekateri so začeli vanj pljuvati,+ mu prekrili obraz, ga tolkli s pestmi in se mu posmehovali: »Prerokuj nam!« Nato so ga stražarji oklofutali in odvedli.+
66 Peter pa je bil spodaj na dvorišču in tja je prišla ena od služkinj velikega duhovnika.+ 67 Ko je videla Petra, ki se je grel ob ognju, je pogledala naravnost vanj in mu rekla: »Tudi ti si bil z Nazaréčanom, s tistim Jezusom.« 68 On pa je to zatajil: »Ne poznam tega človeka niti ne vem, o čem govoriš.« Nato je odšel ven v preddverje. 69 Tam ga je služkinja spet zagledala in je tistim, ki so stali poleg, začela govoriti: »Ta je eden od njih.« 70 Peter je tudi to zatajil. Nedolgo zatem so tudi tisti, ki so tam stali, začeli Petru govoriti: »Seveda si eden od njih, saj si Galilejec.« 71 On pa je to zanikal* in jim prisegel: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite!« 72 Takoj zatem je petelin drugič zapel+ in Peter se je spomnil, da mu je Jezus rekel: »Še preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.«+ Takrat se je zlomil in bruhnil v jok.