Prvo pismo Korinčanom

8 Glede hrane, darovane malikom,+ imamo seveda vsi nekaj znanja.+ Vendar znanje napihuje, ljubezen pa človeka krepi.+ 2 Če kdo misli, da o nečem nekaj ve, v resnici o tem še ne ve vsega, kar bi moral vedeti. 3 Če pa kdo ljubi Boga, njega Bog pozna.

4 Zdaj pa še nekaj o uživanju hrane, darovane malikom: Vemo, da malik v resnici ni nič+ in da je Bog samo eden.+ 5 Obstaja sicer veliko tako imenovanih bogov, bodisi v nebesih bodisi na zemlji+ (in ljudje pravijo, da je mnogo »bogov« in mnogo »gospodov«), 6 ampak za nas je v resnici en Bog,+ Oče,+ ki je vse ustvaril in za katerega živimo.+ Je tudi en Gospod, Jezus Kristus, po katerem vse obstaja+ in po katerem živimo.

7 Vendar vsega tega ne vedo vsi.+ Nekateri, ki so prej častili malike, mislijo, da z uživanjem hrane, žrtvovane malikom, te malike častijo.+ In zaradi tega jih njihova vest, ker je preobčutljiva*, muči*.+ 8 Toda hrana nas ne bo zbližala z Bogom.+ Če ne jemo, ne bomo zato nič na slabšem, in če jemo, ne bomo zato nič na boljšem.+ 9 Pazite pa, da vaša pravica odločanja ne bo kako v spotiko tistim, ki imajo preobčutljivo* vest.+ 10 Če bi namreč kdo, ki ima preobčutljivo* vest, videl tebe, ki imaš o vsem tem znanje, da ješ v mališkem templju, ali ga to ne bi toliko opogumilo, da bi jedel hrano, darovano malikom, in s tem ravnal proti svoji vesti? 11 Tako bi zaradi tvojega znanja oslabela vera človeka, ki ima preobčutljivo* vest, vera tvojega brata, za katerega je umrl Kristus.+ 12 Kadar tako grešite proti svojim bratom in s tem ranite njihovo preobčutljivo* vest,+ grešite proti Kristusu. 13 Če torej mojemu bratu zaradi tega, kar jem, oslabi vera,* ne bom nikoli več jedel mesa, da mojemu bratu zaradi tega ne bi oslabela vera.+