Druga knjiga kraljev

4 Nekega dne se je žena enega od preroških sinov+ glasno potožila Elizeju: »Moj mož, tvoj služabnik, je umrl in ti, moj gospod, dobro veš, da je vedno zelo spoštoval* Jehova.+ Sedaj pa je prišel upnik in hoče oba moja otroka vzeti za svoja sužnja.« 2 Elizej jo je vprašal: »Kaj lahko naredim zate? Povej mi, kaj imaš v hiši.« Odgovorila mu je: »Moj gospod, samo vrč olja imam, nič drugega.«+ 3 Naročil ji je: »Pojdi k vsem svojim sosedom in si od njih izposodi prazne posode. Skušaj jih dobiti čim več! 4 Potem pojdi domov in zapri vrata za seboj in za svojima sinovoma. V posode vlivaj olje, in ko bodo polne, jih postavi na stran.« 5 Zatem je odšla od njega.

Ko je s sinovoma prišla domov in zaprla vrata za seboj, sta ji onadva podajala posode, ona pa je olje vlivala in vlivala.+ 6 Ko so bile posode polne, je enemu od sinov rekla: »Prinesi mi še kakšno posodo!«+ Odgovoril ji je: »Ni jih več.« Takrat je olje nehalo teči.+ 7 Nato je šla to povedat Božjemu preroku, on pa ji je rekel: »Pojdi prodat olje in odplačaj dolgove. Ko boš to naredila, ti bo ostalo dovolj, da boš lahko preživljala sebe in svoja sinova.«

8 Nekega dne je Elizej potoval v Šuném.+ Tam je živela neka ugledna ženska, ki je vztrajala, da naj jé pri njej doma.+ In kadar koli je potem šel mimo, se je ustavil na njenem domu, da bi jedel. 9 Zato je svojemu možu rekla: »Prepričana sem, da je tisti človek, ki se redno oglasi pri naju, svet Božji služabnik. 10 Prosim, narediva mu sobico na strehi+ in vanjo postaviva posteljo, mizo, stol in svečnik. Tako bo imel prostor zase, kadar koli bo prišel k nama.«+

11 Ko je tako Elizej nekega dne prišel k njima, se je umaknil v sobico na strehi, da bi se ulegel. 12 Potem pa je svojemu služabniku Gehaziju+ naročil: »Pokliči Šunémko.«+ Gehazi jo je poklical in prišla je. 13 Rekel mu je še: »Vprašaj jo, prosim: ‚Kaj lahko naredim zate,+ ko se tako zelo trudiš za naju?+ Ali naj govorim zate s kraljem+ ali s poveljnikom vojske?‘« Ona pa je odgovorila: »Ni treba, saj živim med svojimi ljudmi.« 14 Elizej je potem vprašal: »Kaj lahko torej naredim zanjo?« Gehazi je rekel: »Hm, sina nima+ in njen mož je že star.« 15 Elizej mu je takoj naročil, naj jo pokliče. Ko jo je poklical, je prišla do vhoda. 16 Elizej ji je rekel: »Naslednje leto ob tem času boš pestovala sina.«+ Ona pa je rekla: »Ne, moj gospod, ne dajaj mi lažnega upanja! Ti si prerok pravega Boga.«

17 Ženska je res zanosila in ob istem času naslednje leto rodila sina, tako kot ji je rekel Elizej. 18 Otrok je zrasel. Nekega dne je šel k svojemu očetu, ki je bil z žanjci. 19 Očetu je ves čas govoril: »Moja glava, au, moja glava!« Oče je potem naročil služabniku: »Nesi ga njegovi mami.« 20 Služabnik ga je odnesel mami. Deček je do poldneva sedel pri njej v naročju, nato pa je umrl.+ 21 Mama ga je odnesla gor in položila na posteljo Božjega preroka.+ Zatem je odšla iz sobe in zaprla vrata za seboj. 22 Nato je poklicala svojega moža in mu rekla: »Prosim, pošlji mi enega od služabnikov in eno oslico in mi dovoli, da grem hitro k Božjemu preroku in se potem vrnem.« 23 Mož pa jo je vprašal: »Zakaj greš k njemu danes? Saj ni ne mlaj*+ ne šábat*.« Odgovorila mu je: »Ne skrbi, vse je v redu.« 24 Osedlala je oslico in naročila služabniku: »Priganjaj jo! Ne oziraj se name, upočasni samo, če ti bom rekla.«

25 Šla je torej k Božjemu preroku na goro Karmél. Ko jo je Božji prerok zagledal od daleč, je svojemu služabniku Gehaziju rekel: »Glej, prihaja Šunémka. 26 Prosim te, teci ji naproti in jo vprašaj: ‚Ali si v redu? Kaj pa tvoj mož? Kaj pa tvoj otrok?‘« Odgovorila je: »Vse je v redu.« 27 Ko je prišla k Božjemu preroku na goro, se je oklenila njegovih nog.+ Gehazi je pristopil, da bi jo odrinil, toda Božji prerok je rekel: »Pusti jo, ker ji je zelo hudo pri srcu. Ne vem pa, zakaj ji je hudo, saj mi Jehova ni povedal.« 28 Rekla je: »Moj gospod, ali sem te prosila za sina? Ali ti nisem rekla, da mi ne vzbujaj lažnega upanja?«+

29 Gehaziju je takoj naročil: »Spodnji konec oblačila si zatakni za pas,+ vzemi mojo palico v roko in pojdi. Če boš koga srečal, ga ne pozdravljaj, in če te bo kdo pozdravil, mu ne odgovarjaj. Pojdi in mojo palico položi dečku na obraz.« 30 Dečkova mama pa je rekla: »Pri Jehovu, živem Bogu, in pri tebi prisežem, da brez tebe ne grem nikamor.«+ Tako se je Elizej odpravil z njo. 31 Gehazi je šel naprej, in ko je prišel k dečku, mu je položil palico na obraz, vendar ni bilo nobenega znaka življenja.+ Obrnil se je in šel naproti Elizeju. Ko ga je srečal, mu je povedal: »Deček se ni prebudil.«

32 Ko je Elizej prišel v hišo, je deček mrtev ležal na njegovi postelji.+ 33 Sam je šel k dečku v sobo, zaprl vrata in začel moliti k Jehovu.+ 34 Nato je stopil k postelji in se sklonil nad otroka. Pri tem je položil svoja usta na njegova usta, svoje oči na njegove oči in svoje dlani na njegove dlani. Medtem ko je bil tako sklonjen, se je otrokovo telo začelo ogrevati.+ 35 Elizej je začel hoditi sem in tja po hiši*, potem se je vrnil k postelji in se znova sklonil nad otroka. Deček je sedemkrat kihnil in odprl oči.+ 36 Nato je Elizej poklical Gehazija in mu naročil: »Pokliči Šunémko.« Poklical jo je in prišla je k Elizeju. Rekel ji je: »Vzemi svojega sina.«+ 37 Stopila je bližje, padla na kolena pred njegovimi nogami in se priklonila do tal. Zatem je vzela svojega sina in odšla ven.

38 Ko se je Elizej vrnil v Gilgál, je bila v deželi lakota.+ Preroški sinovi+ so sedeli pred njim in svojemu služabniku je naročil:+ »Pristavi velik kotel in skuhaj enolončnico za preroške sinove.« 39 Tako je eden od njih odšel na polje, da bi nabral zelišča*, vendar je našel divjo ovijalko z bučkami in z njimi napolnil svoje oblačilo. Ko se je vrnil, jih je narezal v kotel, čeprav jih ni poznal. 40 Potem so enolončnico postregli preroškim sinovom. Toda ko so jo ti pokusili, so zavpili: »Božji prerok, strup* je v kotlu!« Tako enolončnice niso mogli jesti. 41 On pa je naročil: »Prinesite mi nekaj moke.« Ko so mu moko prinesli, jo je vrgel v kotel in rekel: »Postrezite jim.« V kotlu ni bilo več nič škodljivega.+

42 Neki moški je prišel iz Baal Šalíše+ in Božjemu preroku prinesel 20 hlebcev kruha, narejenega iz prvega požetega ječmena,+ in vrečo mladega zrnja.+ Elizej je nato rekel: »Daj to ljudem, da bodo jedli.« 43 Toda njegov služabnik ga je vprašal: »Kako naj tako malo hrane postavim pred 100 moških?«+ Odgovoril mu je: »Daj jim to, da bodo jedli, saj Jehova pravi: ‚Jedli bodo in še ostalo bo.‘«+ 44 Pred njih je torej postavil hrano in so jedli, pa še ostalo jim je,+ tako kot je rekel Jehova.