Jeremija
3 Ljudje sprašujejo: »Če mož odslovi svojo ženo in ona postane žena nekoga drugega, ali jo sme vzeti nazaj za ženo*?«
Ali ni ta dežela že povsem omadeževana?+
»Ti* si se prostituirala z mnogimi.+
Ali se torej smeš vrniti k meni?« govori Jehova.
2 »Povzdigni oči po golih hribih in poglej.
Kje vse se niso spolno izživljali nad teboj?
Sedela si ob poteh in čakala na svoje ljubimce,
tako kot v pustinji nomad* sedi in čaka.
S svojim prostituiranjem in hudobnostjo
omadežuješ deželo.+
Gledaš tako predrzno kot žena, ki se prostituira.
Sploh ne čutiš nobenega sramu.+
4 Zdaj pa kličeš k meni:
‚Moj oče, že od mladosti si moj zaupni prijatelj!+
5 Ali se ne boš nehal jeziti?
Ali boš v nedogled gojil zamero?‘
Tako mi govoriš,
toda še naprej počneš vse mogoče slabe stvari.«+
6 Jehova mi je v času kralja Josíja+ rekel: »‚Ali si videl, kaj je počela nezvesta žena Izrael? Šla je na vsako visoko goro in pod vsako košato drevo, da bi se tam prostituirala.+ 7 Tudi še po vsem tem, kar je naredila, sem ji prigovarjal, naj se vrne k meni,+ vendar se ni vrnila. Juda pa je opazovala svojo sestro, izdajalko.+ 8 Ko sem videl, kaj počne nezvesta žena Izrael, sem jo zaradi njenega prešuštvovanja+ odslovil in ji dal potrdilo o razvezi.+ Toda njena izdajalska sestra Juda se ni prestrašila, ampak se je tudi ona prostituirala.+ 9 Svoje prostituiranje je jemala na lahko. Omadeževala je deželo in prešuštvovala s kamenjem in lesom*.+ 10 Kljub vsemu temu se njena izdajalska sestra Juda ni vrnila k meni z vsem svojim srcem, ampak se je samo pretvarjala,‘ govorim jaz, Jehova.«
11 Jehova mi je nato rekel: »Izkazalo se je, da je odpadnica Izrael pravičnejša kakor izdajalka Juda.+ 12 Pojdi in severu+ oznani naslednje:
‚»Vrni se, odpadnica Izrael,« govori Jehova.+ »Ker sem zvest in vdan, vas ne bom več gledal jezno,«+ govori Jehova. »Ne bom se v nedogled jezil. 13 Samo priznaj svojo krivdo, ker si se uprla meni, svojemu Bogu Jehovu. Tujcem* si se vdajala pod vsakim košatim drevesom, mene pa nisi hotela ubogati,« govori Jehova.‘«
14 »Vrnite se, odpadniški sinovi,« govori Jehova. »Jaz sem namreč vaš pravi gospodar*. Izmed vas bom zbral po enega iz vsakega mesta in po dva iz vsake rodbine in vas pripeljal na Síon.+ 15 Priskrbel vam bom pastirje, ki bodo ravnali v skladu z mojo voljo*,+ in hranili vas bodo s spoznanjem in uvidom. 16 V tistem času boste postali številni in v deželi se boste namnožili,« govori Jehova.+ »Nič več se ne bo govorilo: ‚Skrinja Jehovove zaveze.‘ Nihče več ne bo pomislil nanjo, se je spomnil ali jo pogrešal pa tudi nove ne bodo naredili. 17 Jeruzalem se bo takrat imenoval Jehovov prestol+ in tam se bodo zbirali vsi narodi, da bi slavili Jehovovo ime.+ Nihče več ne bo trmasto sledil svojemu hudobnemu srcu.«
18 »Judovo ljudstvo in Izraelovo ljudstvo bosta tiste dni hodila skupaj+ in skupaj bosta prišla iz severne dežele v deželo, ki sem jo kot dediščino dal vašim prednikom.+ 19 Sam pri sebi sem razmišljal: ‚S kakšnim velikim veseljem sem te prištel med sinove* in ti dal krasno deželo – najlepšo dediščino med vsemi narodi!‘+ Mislil sem tudi, da me boste klicali ‚Moj oče!‘ in da se ne boste odvrnili od mene. 20 ‚Toda vi, Izraelovo ljudstvo, ste se mi izneverili, tako kot se žena izneveri možu in ga zapusti,‘+ govorim jaz, Jehova.«
21 Na golih hribih se sliši glas,
jok in roteče prošnje Izraelcev.
Zavili so na pot pokvarjenosti,
pozabili so svojega Boga Jehova.+
22 »Vrnite se, odpadniški sinovi!
Ozdravil bom vaše odpadniško srce.«+
»Tu smo! Prišli smo k tebi,
saj si ti, o Jehova, naš Bog.+
23 Res smo slepili sami sebe, ko smo na hribih in na gorah zganjali hrup.+
Res, pri tebi, naš Bog Jehova, je Izraelova rešitev.+
24 Toda tisti sramotni bog že od naše mladosti požira sadove trdega dela naših prednikov,+
njihovo drobnico in govedo,
njihove sinove in hčere.
25 Ulezimo se v svoji sramoti,
naj nas naša osramočenost prekrije,
saj smo grešili proti tebi, naš Bog Jehova.+
Mi in naši očetje smo grešili vse od naše mladosti do danes+
in nismo ubogali, kar nam govoriš ti, naš Bog Jehova.«