Prva Mojzesova knjiga

27 Ko se je Izak postaral in so mu oči tako oslabele, da ni več videl, je poklical k sebi svojega starejšega sina Ezava+ in mu rekel: »Moj sin!« Ta mu je odgovoril: »Tu sem, oče!« 2 Rekel mu je: »Postaral sem se in ne vem, kako dolgo bom še živel. 3 Vzemi zdaj, prosim, svoj lok in tulec s puščicami, pa pojdi ven in ulovi zame kako divjad.+ 4 Potem mi pripravi okusno jed, kakršno imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel in te blagoslovil, preden umrem.«

5 Ta pogovor med Izakom in njegovim sinom Ezavom pa je poslušala Rebeka. Ko je Ezav šel ulovit divjad za očeta,+ 6 je Rebeka svojemu sinu Jakobu+ rekla: »Pravkar sem slišala očeta, da se je pogovarjal s tvojim bratom Ezavom in mu naročil: 7 ‚Prinesi mi kako divjad in mi pripravi okusno jed, da bom jedel in te blagoslovil pred Jehovom, preden umrem.‘+ 8 Zato me, moj sin, pozorno poslušaj in naredi, kar ti bom naročila.+ 9 Prosim, pojdi k čredi in mi prinesi dva najlepša kozlička, da bom iz njiju pripravila okusno jed za tvojega očeta, takšno, kakršno ima rad. 10 Nato jo boš odnesel svojemu očetu, da bo jedel in te blagoslovil, preden umre.«

11 Jakob je svoji mami Rebeki odgovoril: »Moj brat Ezav je vendar kosmat,+ jaz pa nisem. 12 Kaj, če me oče potipa?+ Gotovo bo mislil, da se norčujem iz njega, in namesto blagoslova si bom priklical prekletstvo.« 13 Mama mu je rekla: »Če bi se to zgodilo, moj sin, naj prekletstvo pride name. Naredi, kot sem ti rekla, in mi prinesi kozlička.«+ 14 Šel je torej in ju prinesel mami, ona pa je pripravila okusno jed, takšno, kakršno je imel njegov oče rad. 15 Nato je vzela najboljša oblačila svojega starejšega sina Ezava, ki jih je imela pri sebi doma, in jih nadela svojemu mlajšemu sinu Jakobu.+ 16 Okoli rok in golega dela vratu pa mu je ovila kožuh kozličkov.+ 17 Potem mu je dala okusno jed in kruh, ki ju je pripravila.+

18 Jakob je šel k očetu in ga poklical: »Oče!« Ta pa je rekel: »Kaj je, moj sin? Si Ezav ali Jakob?« 19 Jakob je očetu odgovoril: »Ezav, tvoj prvorojenec.+ Naredil sem tako, kot si mi naročil. Prosim, usedi se pokonci in pojej malo divjačine, ki sem jo prinesel, da me boš blagoslovil.«+ 20 Izak je sina vprašal: »Kako to, da si jo tako hitro dobil, moj sin?« On pa mu je odgovoril: »Zato ker jo je tvoj Bog Jehova privedel k meni.« 21 Izak je Jakobu rekel: »Stopi bliže, prosim, da te potipam, moj sin, da bom vedel, ali si ti res moj sin Ezav ali nisi.«+ 22 Jakob se je približal svojemu očetu. Ta ga je potipal, nato pa rekel: »Glas je sicer Jakobov, ampak roke so Ezavove.«+ 23 In Izak Jakoba ni prepoznal, ker so bile njegove roke poraščene kakor roke njegovega brata Ezava. Zato ga je blagoslovil.+

24 Vprašal ga je: »Ali si ti res moj sin Ezav?« Odgovoril je: »Sem.« 25 Izak mu je rekel: »Moj sin, daj mi jesti malo divjačine, potem pa te bom blagoslovil.« Jakob je postavil jed pred očeta in oče je jedel. Prinesel mu je tudi vino in je pil. 26 Nato mu je oče rekel: »Pridi bliže, prosim, in me poljubi, moj sin.«+ 27 Stopil je k Izaku in ga poljubil, tako da je ta zaduhal vonj njegovih oblačil.+ Nato ga je Izak blagoslovil z besedami:

»Vonj mojega sina je kakor vonj polja, ki ga je Jehova blagoslovil. 28 Naj ti pravi Bog da roso z neba,+ rodovitno zemljo+ ter obilo žita in novega vina.+ 29 Naj ti služijo ljudstva in se ti priklanjajo narodi. Gospoduj svojim bratom in sinovi tvoje matere naj se ti priklanjajo.+ Kdor te prekolne, naj bo preklet, in kdor te blagoslovi, naj bo blagoslovljen.«+

30 Takoj zatem ko je Izak blagoslovil Jakoba in je Jakob ravno odšel od svojega očeta, se je z lova vrnil njegov brat Ezav.+ 31 Tudi Ezav je pripravil okusno jed, jo prinesel očetu in mu rekel: »Vstani, oče, in pojej nekaj divjačine, ki sem jo prinesel, da me boš blagoslovil.« 32 Izak pa ga je vprašal: »Kdo si ti?« Odgovoril je: »Tvoj sin, tvoj prvorojenec, Ezav.«+ 33 Izak je ves pretresen začel močno trepetati in je rekel: »Kdo je potem tisti, ki je prišel pred teboj in mi prinesel divjačino, ki jo je ulovil, tako da sem jo jedel in ga blagoslovil? Ta bo tudi ostal blagoslovljen!«

34 Ko je Ezav slišal očetove besede, je na ves glas bridko zavpil in očeta prosil: »Oče, blagoslovi tudi mene!«+ 35 Toda on mu je rekel: »Tvoj brat je prišel in me prevaral, da bi dobil blagoslov, ki je bil namenjen tebi.« 36 Ezav pa je rekel: »Ali mu ni upravičeno ime Jakob*, ker me je že dvakrat izpodrinil?+ Vzel mi je že prvorojenstvo,+ zdaj pa mi je vzel še blagoslov!«+ Nato je še vprašal: »Ali zame nisi prihranil nobenega blagoslova?« 37 Toda Izak je Ezavu odgovoril: »Postavil sem ti ga za gospodarja+ in vse njegove brate sem mu dal za služabnike. Prav tako sem ga blagoslovil z žitom in novim vinom.+ Kaj sploh še lahko naredim zate, moj sin?«

38 Ezav je očetu rekel: »Ali imaš samo en blagoslov, oče? Blagoslovi tudi mene, oče!« In Ezav je glasno zajokal.+ 39 Oče pa mu je odgovoril:

»Daleč od rodovitne zemlje bo tvoje bivališče, daleč od rose z neba.+ 40 Od meča boš živel+ in boš služil svojemu bratu.+ Toda ko tega ne boš mogel več trpeti, boš njegov jarem vrgel s svojega vratu.«+

41 Ezav je zasovražil Jakoba zaradi blagoslova, ki mu ga je dal oče,+ in si je govoril: »Moj oče bo kmalu umrl*+ in potem bom Jakoba ubil.« 42 Ko so Rebeki sporočili, kaj namerava narediti njen starejši sin, je takoj poslala po mlajšega sina Jakoba in mu rekla: »Glej, tvoj brat Ezav se ti namerava maščevati in te ubiti*. 43 Zato naredi, kot ti bom rekla, moj sin. Pobegni k mojemu bratu Labanu v Harán.+ 44 Ostani pri njem nekaj časa, dokler se tvojemu bratu bes ne poleže, 45 dokler ga ne mine jeza in ne pozabi, kaj si mu storil. Takrat bom poslala pote. Nočem vaju obeh izgubiti v istem dnevu.«

46 Po vsem tem je Rebeka Izaku začela govoriti: »Zaradi teh Hetejk je moje življenje neznosno.+ Kaj bo z menoj, če se bo tudi Jakob poročil s katero od Hetejk, ki živijo okoli nas?+ Potem bi bilo boljše, da umrem!«