Četrta Mojzesova knjiga

16 Nato se je Kórah,+ ki je bil Izhárjev+ sin, Kehátov+ vnuk in Lévijev+ pravnuk, povezal z Eliábovima+ sinovoma Datánom in Abirámom ter Péletovim sinom Onom, ki so bili Rúbenovi+ potomci. 2 Oni in še 250 Izraelcev, ki so bili poglavarji ljudstva, predstavniki občine in ugledni možje, so se združili proti Mojzesu. 3 Zbrali so se torej in šli k Mojzesu in Aronu.+ Rekli so jima: »Dovolj vaju imamo! Vse ljudstvo je sveto,+ vsi v njem, in Jehova je sredi njega.+ Zakaj se torej vidva povzdigujeta nad Jehovovo občino?«

4 Ko je Mojzes to slišal, je takoj padel na kolena in se sklonil z obrazom do tal. 5 Zatem je Kórahu in vsem njegovim privržencem rekel: »Zjutraj bo Jehova razkril, kdo je njegov,+ kdo je svet in kdo sme pristopati k njemu.+ In kogar bo izbral,+ ta bo pristopal k njemu. 6 Kórah, ti in vsi tvoji privrženci+ naredite tole: vzemite kadilnice+ 7 in dajte jutri pred Jehovom vanje ogenj* in na vrh kadilo. Tisti, ki ga bo Jehova izbral,+ je svet. Lévijevci,+ predaleč ste šli!«

8 Mojzes je nato rekel Kórahu: »Lévijevci, poslušajte, prosim. 9 Izraelov Bog vas je izbral izmed izraelskega ljudstva+ in vam dovolil pristopati k njemu. Jehova vas je postavil, da opravljate službo pri njegovem svetem šotoru ter da stojite pred Izraelci in jim služite.+ Ali se vam to zdi malenkost? 10 Tebe in vse tvoje brate, Lévijeve potomce, je pripeljal k sebi. Ali si hočete zdaj prilastiti še duhovniško službo?+ 11 Zato ti in vsi tvoji privrženci pravzaprav nasprotujete Jehovu. In Aron? Zakaj godrnjate čez njega?«+

12 Mojzes je pozneje dal poklicati še Eliábova sinova Datána in Abiráma,+ toda onadva sta rekla: »Ne bova prišla! 13 Ali ti ni dovolj že to, da si nas odpeljal iz dežele, v kateri tečeta mleko in med, da bi nas pokončal v pustinji?+ Ali hočeš zdaj še zagospodovati* nad nami? 14 Kje je ta dežela, v kateri tečeta mleko in med?+ Kje je dežela, za katero si rekel, da nas boš pripeljal vanjo, da bi nam dal v dediščino polja in vinograde? Ali hočeš tem možem iztakniti oči?* Midva ne bova prišla!«

15 Mojzes se je zelo razjezil in Jehovu rekel: »Ne sprejmi njihove žitne daritve. Vzel jim nisem niti enega osla in nikomur nisem naredil škode.«+

16 Mojzes je nato Kórahu rekel: »Ti in vsi tvoji privrženci stopite jutri pred Jehova, ti, oni in Aron. 17 Vzemite vsak svojo kadilnico in dajte vanjo kadilo. Prinesite vsak svojo kadilnico pred Jehova, 250 kadilnic. Tudi ti in Aron prinesita vsak svojo kadilnico.« 18 Tako so vzeli vsak svojo kadilnico, dali vanjo ogenj* in kadilo ter se skupaj z Mojzesom in Aronom postavili pri vhodu v shodni šotor. 19 Potem ko je Kórah pri vhodu v shodni šotor zbral svoje privržence,+ da bi se soočili z njima, se je vsemu ljudstvu prikazala Jehovova slava.+

20 Jehova je Mojzesu in Aronu rekel: 21 »Stopita stran od te skupine, da lahko te ljudi pri priči pokončam!«+ 22 Onadva pa sta padla na kolena, se priklonila do tal in rekla: »O Bog! Ti si Bog, ki daješ življenje vsem ljudem*!+ Ali se boš zaradi greha enega človeka razjezil na vse ljudstvo?«+

23 Jehova je nato Mojzesu naročil: 24 »Reci ljudstvu: ‚Pojdite stran od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma!‘«+

25 Zatem je Mojzes vstal in skupaj z izraelskimi starešinami+ šel k Datánu in Abirámu. 26 Ljudstvu je rekel: »Prosim vas, umaknite se od šotorov teh hudobnežev. Ne dotikajte se ničesar, kar je njihovega, da ne boste umrli zaradi njihovega greha!« 27 Vsenaokrog so se takoj odmaknili od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven ter se skupaj z ženami, sinovi in majhnimi otroki postavila k vhodu svojih šotorov.

28 Mojzes je nato rekel: »Iz tega, kar se bo zgodilo, boste videli, da me je Jehova poslal delat vse to, kar sem naredil, in da tega ne počnem sam od sebe: 29 Če bodo ti ljudje umrli naravne smrti, kot umrejo vsi ljudje, in bodo kaznovani enako, kot so kaznovani vsi ljudje, potem me ni poslal Jehova.+ 30 Če pa bo Jehova storil z njimi nekaj nenavadnega in se bo zemlja odprla in jih skupaj z vsem, kar imajo, pogoltnila ter se bodo živi pogreznili v grob*, potem boste spoznali, da so bili ti ljudje nespoštljivi do Jehova.«

31 Takoj ko je vse to povedal, so se tla pod njimi razklala.+ 32 Zemlja se je odprla in pogoltnila njih, njihove družine, vse Kórahove ljudi+ z vsem njihovim imetjem vred. 33 Živi so se torej pogreznili v grob* skupaj z vsemi svojimi in zemlja jih je pokrila, tako da so izginili iz občine.+ 34 Ob njihovem vpitju so se vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, od strahu razbežali. Govorili so: »Zemlja lahko pogoltne še nas!« 35 Jehova je nato poslal ogenj,+ da je požrl tistih 250 moških, ki so darovali kadilo.+

36 Zatem je Jehova Mojzesu rekel: 37 »Eleázarju, sinu duhovnika Arona, reci, naj s pogorišča pobere kadilnice,+ ker so svete. Prav tako mu naroči, naj raztrosi žerjavico nekje daleč stran. 38 Kadilnice teh ljudi, ki so za svoj greh plačali z življenjem, naj se predelajo v tanke kovinske plošče in naj se z njimi obloži oltar,+ saj so jih prinesli pred Jehova in so zato postale svete. Postanejo naj znamenje Izraelcem.«+ 39 Duhovnik Eleázar je torej pobral bakrene kadilnice tistih, ki so zgoreli, nato pa se je kadilnice prekovalo in z njimi obložilo oltar, 40 tako kot mu je po Mojzesu naročil Jehova. To je bil opomin za Izraelce, da ne sme nihče nepooblaščen* – nihče, ki ni iz Aronovega potomstva – pristopati, da bi zažigal kadilo pred Jehovom,+ in da ne sme nihče postati kot Kórah in njegovi privrženci.+

41 Že naslednji dan je vse izraelsko ljudstvo začelo godrnjati čez Mojzesa in Arona:+ »Vidva sta pomorila Jehovovo ljudstvo.« 42 Ko so se zbrali proti Mojzesu in Aronu, so se vsi obrnili proti shodnemu šotoru in videli, da ga je prekril oblak, nato pa se je prikazala Jehovova slava.+

43 Mojzes in Aron sta stopila pred shodni šotor+ 44 in Jehova je Mojzesu rekel: 45 »Oddaljita se od te zbrane množice, da jo pri priči pokončam!«+ Onadva pa sta padla na kolena in se priklonila do tal.+ 46 Nato je Mojzes rekel Aronu: »Vzemi kadilnico in daj vanjo ogenj* z oltarja,+ na vrh pa kadilo. Hitro pojdi k ljudstvu ter opravi zanj poravnavo,+ ker se je razplamtela Jehovova jeza. Kuga se je že začela!« 47 Aron je takoj vzel kadilnico, tako kot mu je naročil Mojzes, in stekel med ljudstvo*. Med ljudstvom se je že začela kuga. Zato je v kadilnico dal kadilo in začel opravljati poravnavo za ljudstvo. 48 Stal je med mrtvimi in živimi. Nazadnje se je šiba ustavila. 49 Poleg tistih, ki so umrli zaradi Kóraha, je od šibe umrlo še 14.700 ljudi. 50 Potem ko je bila šiba ustavljena, se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor.