Visoka pesem

Tvoji lasje so kakor čreda koz,

ki se spuščajo z gileádskega gorovja.+

 2 Tvoji zobje so kakor čreda pravkar ostriženih

in okopanih ovc.

Vsaka ima svojega dvojčka,

nobena ni sama.

 3 Tvoje ustnice so kakor živo rdeča* nit

in tvoje besede so prijetne.

Tvoja lica*, skrita za tančico,

so kakor krhlji granatnega jabolka.

 4 Tvoj vrat+ je kakor Davidov stolp,+

skrbno sezidan iz plasti kamenja,

na katerem visi tisoč okroglih ščitov,

vsi so ščiti junaških bojevnikov.+

 5 Tvoji dojki sta kakor dva mladiča,

gazelina dvojčka,+

ki se paseta med lilijami.«

 6 »Preden zapiha dnevni vetrič in sence zbežijo,

bom odšla na goro mire

in na grič kadilne smole.«+

 7 »Vsa si lepa, moja draga,+

na tebi ni napake.

 8 Pojdi z menoj z Libanona, moja nevesta,

pojdi z menoj z Libanona.+

Spusti se z vrha Amáne*,

z vrha Senírja, z vrha Hêrmona,+

z gora, na katerih domujejo levi in leopardi.

 9 Osvojila si moje srce,+ moja draga, nevesta moja,

z enim samim pogledom si osvojila moje srce,

z enim samim biserom s svoje ogrlice.

Tvoja nežnost je veliko boljša od vina+

in vonj tvojih dišav od vsake začimbe!+

Tvoj jezik je kakor med in mleko,+

vonj tvojih oblačil je kakor vonj Libanona.

12 Moja draga, nevesta moja, si kakor zaklenjen vrt,

kakor zaklenjen vrt, zapečaten izvir.

13 Si* kakor rajski vrt,

kjer rastejo granatovci z najžlahtnejšimi sadeži,

kjer rastejo hena* in narda*,

14 narda+ in žafran, dišeči trst+ in cimet,+

najrazličnejša drevesa kadilne smole, mira in aloa*+

ter najboljše dišavnice.+

15 Si kakor izvir na vrtu, studenec sveže vode,

potok, ki teče z Libanona.+

16 Zbudi se, o severni veter,

pridi, o južni veter.

»Moj dragi, pridi na svoj vrt

in uživaj njegove najžlahtnejše sadeže.«