Druga Samuelova knjiga

13 Davidov sin Absalom je imel lepo sestro, ki ji je bilo ime Tamara.+ Vanjo se je zaljubil Amnón,+ ki je tudi bil Davidov sin. 2 Amnóna je to tako mučilo, da je bil že bolan od tega. Njegova sestra* Tamara je bila namreč še devica, zato ni videl nobene možnosti, da bi bil sam z njo. 3 Imel pa je prijatelja Jonadába,+ ki je bil sin Davidovega brata Šimája+ in je bil zelo premeten človek. 4 Amnóna je vprašal: »Kraljev sin, zakaj si vsako jutro tako zelo potrt? Zakaj mi ne poveš, kaj te muči?« Amnón mu je odgovoril: »Zaljubljen sem v Tamaro, sestro+ svojega brata Absaloma.« 5 Jonadáb mu je predlagal: »Ulezi se v svojo posteljo in se delaj bolnega. Ko te bo oče prišel pogledat, mu reci: ‚Prosim te, dovoli, da pride moja sestra Tamara in mi da jesti. Če bo pred menoj pripravila jed* in mi jo postregla, bom jedel.‘«

6 Amnón se je torej ulegel in se delal bolnega. Ko ga je kralj prišel pogledat, mu je Amnón rekel: »Prosim te, dovoli, da pride moja sestra Tamara in pred menoj speče dva kolača*, nato pa naj mi ju postreže, da bom jedel.« 7 David je poslal Tamari na dom sporočilo: »Pojdi, prosim, v hišo svojega brata Amnóna in mu pripravi nekaj, da bo jedel!« 8 Tamara je torej šla v hišo svojega brata Amnóna, ki je ležal v postelji. Vzela je testo, pred njim oblikovala kolača in ju spekla. 9 Nato je vzela ponev in mu kolača ponudila, toda ni hotel jesti. Vsem je ukazal, naj gredo ven, in so šli.

10 Zatem je Tamari rekel: »Prosim, prinesi mi jed v spalnico in mi jo tam postrezi, da bom jedel.« Tamara je torej vzela spečena kolača in ju odnesla svojemu bratu Amnónu v spalnico. 11 Ko mu je kolača podala, da bi jedel, jo je zgrabil in ji rekel: »Moja sestra, daj, pridi k meni v posteljo.« 12 Ona pa mu je rekla: »Ne, moj brat! Nikar me ne ponižaj! Tako se ne dela v Izraelu.+ Ne naredi nečesa tako sramotnega!+ 13 Kako bi lahko jaz živela s takšno sramoto? Tebe pa bi v Izraelu prištevali med ljudi, ki ravnajo nečastno. Prosim, govori s kraljem, saj ne bo nasprotoval temu, da postanem tvoja.« 14 Vendar je ni hotel poslušati, ampak jo je obvladal in posilil. 15 Nato jo je tako zelo zasovražil, da je bilo njegovo sovraštvo večje od ljubezni, ki jo je prej čutil do nje. Rekel ji je: »Vstani, poberi se od tu!« 16 Ona pa mu je rekla: »Ne, moj brat, ne odganjaj me stran! To je hujše od tistega, kar si mi naredil!« Toda ni je hotel poslušati.

17 Poklical je svojega mladega služabnika in rekel: »Prosim te, spravi tole žensko stran od mene in zakleni vrata za njo!« 18 (Oblečena pa je bila v posebno* haljo, kakršno so nosile kraljeve hčere, ki so bile še device.) Njegov služabnik jo je torej odpeljal ven in zaklenil vrata za njo. 19 Tamara si je glavo posula s pepelom,+ si raztrgala lepo haljo, ki jo je nosila, in odšla od tam. Med hojo se je držala za glavo in glasno jokala.

20 Njen brat Absalom+ jo je vprašal: »Ali ti je to naredil tvoj brat Amnón? Zdaj pa, moja sestra, ne govori o tem z nikomer, saj je tvoj brat.+ Ne razmišljaj* več o tej zadevi.« Tamara je potem živela v hiši svojega brata Absaloma in ni imela stikov z drugimi. 21 Ko je kralj David slišal, kaj se je zgodilo, se je zelo razjezil.+ Toda ni hotel prizadeti svojega sina Amnóna, ker je bil njegov prvorojenec in ga je imel rad. 22 Absalom pa ni z Amnónom spregovoril niti besede*. Sovražil+ ga je namreč, ker je ponižal njegovo sestro Tamaro.+

23 Dve leti pozneje so Absalomu strigli ovce v Baal Hazórju blizu Éfraima+ in Absalom je vse kraljeve sinove povabil na gostijo.+ 24 Absalom je prišel h kralju in mu rekel: »Pri meni, tvojem služabniku, strižejo ovce. Prosim, pojdi z menoj, ti in tvoji služabniki.« 25 Toda kralj je Absalomu odgovoril: »Ne, moj sin. Če bomo šli vsi, ti bomo v breme.« Absalom mu je še prigovarjal, toda kralj ni hotel iti, ampak mu je zaželel vse dobro*. 26 Nazadnje je Absalom rekel: »Če ne greš ti, pa naj gre, prosim, z nami moj brat Amnón.«+ Kralj ga je vprašal: »Zakaj ravno on?« 27 Toda Absalom ni odnehal, tako da je kralj na koncu poslal z njim Amnóna in vse druge svoje sinove.

28 Absalom je svojim služabnikom zapovedal: »Pozorno opazujte, in ko bo Amnón zaradi vina dobre volje, vam bom rekel: ‚Ubijte Amnóna!‘ Takrat ga ubijte. Naj vas ne bo strah. Ali vam tega ne ukazujem jaz? Bodite močni in pogumni!« 29 Služabniki so torej z Amnónom naredili točno tako, kot jim je ukazal Absalom. Vsi drugi kraljevi sinovi pa so vstali, zajahali vsak svojo mulo in zbežali. 30 Ko so bili še na poti, je David dobil sporočilo: »Absalom je pobil vse kraljeve sinove, nihče ni preživel.« 31 Ob tej novici je kralj vstal, si raztrgal oblačila in se ulegel na tla, vsi njegovi služabniki pa so stali ob njem z raztrganimi oblačili.

32 Toda Jonadáb,+ sin Davidovega brata Šimája,+ je rekel: »Moj gospod, ne misli, da so pobili vse kraljeve sinove. Mrtev je samo Amnón.+ Tako je namreč naročil Absalom, ki je to sklenil+ že takrat, ko je Amnón ponižal njegovo sestro+ Tamaro.+ 33 Moj gospod kralj, ne zmeni se za* novico, da so mrtvi vsi kraljevi sinovi. Mrtev je samo Amnón.«

34 Medtem pa je Absalom pobegnil.+ Kasneje je stražar, ko se je razgledoval, videl, da po poti, ki se za njim vije ob gorskem pobočju, prihaja veliko ljudi. 35 In Jonadáb+ je kralju rekel: »Glej, kraljevi sinovi so se vrnili! Moj gospod, tako je, kot sem ti povedal.« 36 Ko je nehal govoriti, so vstopili kraljevi sinovi in glasno jokali. Tudi kralj in vsi njegovi služabniki so bridko jokali. 37 Absalom pa je pobegnil k Amihúdovemu sinu Talmáju,+ ki je bil kralj v Gešúrju. David je za svojim sinom žaloval veliko dni. 38 Absalom je v Gešúrju,+ kamor se je zatekel, ostal tri leta.

39 Nazadnje si je kralj David le zaželel oditi k Absalomu, saj se je sprijaznil z Amnónovo smrtjo*.