Izaija
8 Jehova mi je rekel: »Vzemi veliko ploščo+ in nanjo z običajnim pisalom* napiši ‚Mahér Šalál Haš Baz‘*. 2 Želim, da to pisno potrdita zvesti priči, in sicer duhovnik Urija+ in Jeberehjájev sin Zaharíja.«
3 Potem sem imel spolne odnose* s svojo ženo, ki je bila prerokinja. Zanosila je in čez čas rodila sina.+ Nato mi je Jehova rekel: »Daj mu ime Mahér Šalál Haš Baz. 4 Še preden bo namreč deček znal reči ‚Ata!‘ in ‚Mama!‘, bodo bogastvo iz Damaska in plen iz Samaríje odnesli pred asirskega kralja.«+
5 Jehova mi je še rekel:
7 Zato bom jaz, Jehova, nad ljudstvo poslal
mogočne in obilne vode Reke*,
namreč asirskega kralja+ in vso njegovo moč.
Ta se bo izlil iz vseh svojih strug
in prestopil vse svoje bregove
8 ter šel naprej skozi Judovo deželo.
Poplavljal bo in se razlival, narasel bo do vratu.+
9 O ljudstva, vi kar delajte slabo, ampak boste uničeni.
Prisluhnite, vsi vi iz oddaljenih delov sveta!
Vi se kar pripravite za boj,* ampak boste uničeni!+
Vi se kar pripravite za boj, ampak boste uničeni!
10 Skujte načrt, vendar bo propadel!
11 Jehova me je prijel s svojo močno roko in me posvaril, naj ne hodim po poti, po kateri hodi to ljudstvo. Rekel mi je:
12 »Ne govorite, da je zarota, samo zato, ker ljudje pravijo, da je zarota.
Ne bojte se tega, česar se oni bojijo,
naj vas tega ne bo strah.
13 Mene, Jehova nad vojskami, imejte za svetega,+
mene spoštujte*,
do mene imejte strahospoštovanje.«+
14 On bo postal kakor svetišče.
Kljub temu bo za obe izraelski kraljestvi kakor kamen,
ob katerega kdo zadene,
in kakor skala, ob katero se kdo spotakne.+
Prebivalcem Jeruzalema
bo kakor past in zanka.
15 Mnogi med njimi se bodo spotaknili, padli in se zlomili,
padli bodo v past in se ujeli.
17 Čakal bom* Jehova,+ ki se je obrnil proč od Jakobovih potomcev,+ in on bo vir mojega upanja.
18 Jaz in otroci*, ki mi jih je dal Jehova,+ smo v Izraelu znamenje+ in čudež od Jehova nad vojskami, ki prebiva na gori Síon.
19 Če bi vam kdo rekel »Obrnite se na tiste, ki kličejo duhove,* ali na tiste, ki napovedujejo prihodnost, ki čivkajo in mrmrajo« – ali boste to naredili? Ali naj se ne bi ljudstvo obračalo na svojega Boga? Ali naj bi glede živih spraševali mrtve?+ 20 Obračati bi se morali na zakone in na pisno potrdilo!
Če ne govorijo skladno z Božjo besedo, nanje ne sije svetloba*.+ 21 Vsi bodo šli skozi deželo stiskani in lačni.+ Ker bodo lačni in jezni, bodo preklinjali* svojega kralja in svojega Boga ter se ozirali proti nebu. 22 Nato bodo pogledali po zemlji in videli samo stisko, temo, temačnost, težke čase, mrak in nobene svetlobe.