Nehemija

1 To so besede Hahaljájevega sina Nehemíja*.+ V 20. letu, v mesecu kíslevu*, sem bil v trdnjavi* v Šušánu*.+ 2 Takrat je k meni prišel Hananí,+ eden od mojih bratov, in z njim še nekaj moških z Judovega. Vprašal sem jih o preživelih Judih, ki so se vrnili iz ujetništva,+ in o Jeruzalemu. 3 Odgovorili so mi: »Tisti, ki so preživeli ujetništvo in živijo v provinci*, so v hudi stiski in prenašajo sramotenje.+ Jeruzalemsko obzidje je podrto+ in vrata so požgana.«+

4 Ko sem to slišal, sem se usedel in začel jokati. Dneve in dneve sem žaloval, se postil+ in molil k Bogu nebes. 5 Govoril sem: »O Jehova, Bog nebes, ti si mogočni in veličastni Bog*, ti ravnaš skladno s svojo zavezo in vdano ljubiš tiste, ki te ljubijo in izpolnjujejo tvoje zapovedi.+ 6 Prosim te, naj bodo tvoja ušesa pozorna in naj bodo tvoje oči odprte, da bi slišal molitev, ki ti jo danes izrekam jaz, tvoj služabnik. Dan in noč molim k tebi+ glede tvojih služabnikov Izraelcev in priznavam grehe, ki jih je izraelsko ljudstvo zagrešilo proti tebi. Grešili smo, jaz in moje ljudstvo*.+ 7 Grdo smo se vedli do tebe,+ ker nismo izpolnjevali zapovedi, uredb in odlokov, ki si jih dal svojemu služabniku Mojzesu.+

8 Prosim, spomni se tega, kar si rekel* svojemu služabniku Mojzesu: ‚Če boste nezvesti, vas bom razkropil med ljudstva.+ 9 Če pa se boste potem vrnili k meni in izpolnjevali moje zapovedi, vas bom, tudi če boste razkropljeni do skrajnega konca zemlje, spet zbral+ in pripeljal na kraj, ki sem ga izbral v čast svojemu imenu.‘+ 10 Oni so tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki si ga odkupil z veliko močjo in mogočno roko.+ 11 O Jehova, naj bodo, prosim, tvoja ušesa pozorna na molitev, ki ti jo izrekam jaz, tvoj služabnik, in na molitev tvojih služabnikov, ki želijo globoko spoštovati* tvoje ime. Prosim, nakloni mi danes uspeh in daj, da bi se me kralj usmilil.«+

Takrat sem bil kraljev točaj.+