Razodetje Janezu
16 Iz svetišča sem zaslišal močan glas,+ ki je sedmim angelom rekel: »Pojdite in sedem posod Božje jeze izlijte na zemljo.«+
2 Odšel je prvi angel in vsebino svoje posode izlil na zemljo.+ Na ljudeh, ki so imeli znamenje zveri+ in so častili njeno podobo,+ se je pojavila huda in nevarna razjeda.+
3 Drugi angel je vsebino svoje posode izlil v morje.+ Morje se je spremenilo v kri,+ podobno krvi mrliča, in vsa živa bitja*, ki so bila v morju,+ so pomrla.
4 Tretji angel je vsebino svoje posode izlil v reke in vodne izvire+ in spremenili so se v kri.+ 5 Zaslišal sem angela, ki ima oblast nad vodami, da je rekel: »Ti, ki si in ki si bil,+ ti, ki si zvest in vdan,+ si s temi razsodbami pokazal, da si pravičen.+ 6 Prelili so namreč kri svetih in prerokov,+ zato si jim ti dal piti kri.+ Zaslužijo si to.«+ 7 Takrat sem zaslišal oltar, ki je rekel: »Da, Bog Jehova*, Vsemogočni,+ zanesljive in pravične so tvoje razsodbe.«+
8 Četrti angel je vsebino svoje posode izlil na sonce+ in soncu je bilo dovoljeno žgati ljudi z ognjem. 9 Ljudi je žgala huda vročina, toda oni se niso pokesali in niso dali slave Bogu, ki ima oblast nad temi nadlogami, ampak so preklinjali njegovo ime.
10 Peti angel je vsebino svoje posode izlil na prestol zveri. Kraljestvo zveri je potemnelo+ in ljudje so si od bolečine začeli gristi jezike. 11 Niso se pokesali za svoja dejanja, ampak so zaradi bolečin in razjed preklinjali Boga nebes.
12 Šesti angel je vsebino svoje posode izlil v veliko reko Évfrat.+ Njene vode so usahnile,+ zato da bi se pripravila pot kraljem*+ z vzhoda.
13 Nato sem videl, kako so iz ust zmaja,+ iz ust zveri in iz ust lažnega preroka prišle tri nečiste navdihnjene izjave*, ki so bile videti kakor žabe. 14 Pravzaprav so to izjave, ki jih navdihujejo demoni. Te izjave delajo znamenja+ in odhajajo h kraljem vse naseljene zemlje, da jih zberejo k vojni,+ ki se bo bíla na veliki dan Vsemogočnega Boga.+
15 »Prihajam kakor tat.+ Srečen tisti, ki je buden+ in varuje svoja vrhnja oblačila, da se mu ne bi zgodilo, da bi hodil napol gol in bi ljudje gledali njegovo sramoto.«+
16 Navdihnjene izjave so kralje zbrale na kraj, ki se v hebrejščini imenuje Harmagedón*.+
17 Sedmi angel je vsebino svoje posode izlil v zrak. Potem se je od prestola v svetišču zaslišal močan glas:+ »Zgodilo se je!« 18 Pojavili so se bliski, glasovi in gromi, nastal pa je tudi velik potres. Tako razsežnega in tako velikega potresa še ni bilo, odkar so na zemlji ljudje.+ 19 Veliko mesto+ se je razklalo na troje in mesta po vsem svetu so bila porušena. Bog se je spomnil na Babilon Veliki+ in mu dal piti kozarec z vinom svoje velike jeze.+ 20 Tudi vsi otoki so izginili in gora ni bilo več.+ 21 Na ljudi je z neba padala velika toča,+ pri čemer je bilo vsako zrno težko približno en talent*. Ljudje so zaradi te nadloge preklinjali Boga, saj je bila neobičajno huda.+