Apostolska dela

21 Ko smo se z žalostjo v srcu poslovili od njih in nadaljevali pot po morju, smo pripluli naravnost na Kos. Naslednji dan smo prispeli na Rodos, od tam pa smo odpluli v Pátaro. 2 V Pátari smo našli ladjo, ki je bila namenjena v Fenícijo, se vkrcali nanjo in odpluli. 3 Na levi strani smo zagledali Ciper, šli mimo njega in pluli naprej proti Siriji. Ustavili smo se v Tiru, ker je morala ladja tam razložiti svoj tovor. 4 Poiskali smo učence in ostali pri njih sedem dni. Ti učenci so zaradi tega, kar jim je sveti duh razodel, Pavlu večkrat rekli, naj ne hodi v Jeruzalem.+ 5 Ko je prišel čas za odhod, smo se odpravili na pot. Vsi učenci, tudi ženske in otroci, so nas pospremili iz mesta. Na obali smo pokleknili, molili 6 in se poslovili drug od drugega. Mi smo se potem vkrcali na ladjo, oni pa so se vrnili vsak na svoj dom.

7 Iz Tira smo pripluli v Ptolemáido. Tam smo šli pozdravit brate in pri njih smo ostali en dan. 8 Naslednji dan smo odšli iz Ptolemáide in prispeli v Cezarejo. Obiskali smo oznanjevalca dobre novice* Filipa, ki je bil eden od sedmih učencev*,+ in ostali pri njem doma. 9 Filip je imel štiri neporočene hčere*, ki so imele dar prerokovanja.+ 10 Pri njem smo bili že kar nekaj dni, ko je iz Judeje prišel prerok, ki mu je bilo ime Ágab.+ 11 Ágab je pristopil k nam, vzel Pavlov pas, si zvezal noge in roke ter rekel: »Sveti duh pravi: ‚Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali+ moškega, ki nosi ta pas, in ga izročili ljudem iz drugih narodov.‘«+ 12 Ko smo to slišali, smo mi in tudi drugi prisotni začeli Pavla prositi, naj ne hodi v Jeruzalem. 13 Pavel je odgovoril: »Kaj delate? Zakaj jokate in me skušate odvrniti od tega, da bi šel tja*? Lahko ste prepričani, da sem za ime Gospoda Jezusa v Jeruzalemu pripravljen ne samo biti zvezan, ampak tudi umreti.«+ 14 Videli smo, da ga ne moremo pregovoriti, zato smo odnehali* in rekli: »Naj se zgodi Jehovova* volja.«

15 Potem smo se pripravili za pot in odšli v Jeruzalem. 16 Spremljalo nas je tudi nekaj učencev iz Cezareje, da bi nas pripeljali k enemu od prvih učencev, k Mnázonu s Cipra, ki naj bi nas sprejel v svoj dom. 17 Ko smo prišli v Jeruzalem, so nas bratje z veseljem sprejeli. 18 Naslednji dan smo skupaj s Pavlom šli k Jakobu.+ Tam so bili zbrani vsi starešine. 19 Pavel jih je pozdravil in jim začel podrobno pripovedovati, kaj vse je Bog z njegovim oznanjevanjem dosegel med narodi.

20 Ko so to slišali, so začeli slaviti Boga. Pavlu so zatem rekli: »Brat, vidiš lahko, da je na tisoče Judov sprejelo vero. Vsi ti se zvesto držijo Zakonika*.+ 21 Toda o tebi so slišali govorice, da vse Jude med narodi učiš, naj zavržejo Mojzesov Zakonik*. Slišali so, da jim govoriš, naj ne obrezujejo svojih otrok in naj se ne ravnajo po ustaljenih običajih.+ 22 Torej, kaj naj glede tega naredimo? Zagotovo bodo izvedeli, da si prišel. 23 Zato predlagamo, da narediš naslednje: Poznamo štiri moške, ki so se zaobljubili. 24 Vzemi jih s seboj, se z njimi obredno očisti in poskrbi za njihove stroške, da si bodo lahko obrili glavo. Tako bodo vsi vedeli, da govorice o tebi niso resnične, ampak da živiš tako, kot je prav, in se tudi sam ravnaš po Zakoniku*.+ 25 Vernikom iz drugih narodov pa smo že v pismu sporočili našo odločitev, naj se vzdržujejo tega, kar je žrtvovano malikom,+ krvi,+ zadavljenih živali*+ in spolne nemorale*.«+

26 Pavel je naslednji dan vzel tiste štiri moške, se skupaj z njimi obredno očistil+ in vstopil v tempelj, da bi objavil, kdaj se bodo iztekli dnevi za obredno očiščenje, ko naj bi se za vsakega od njih prinesla daritev.

27 Ko pa se je sedem dni za očiščenje že skoraj izteklo, so ga v templju videli Judje iz province Azije in vso množico dvignili na noge. Pavla so zgrabili 28 in vpili: »Izraelci, pomagajte! Ta človek je tisti, ki med ljudmi vsepovsod širi nauke, ki so naperjeni proti našemu ljudstvu, našemu Zakoniku* in temu svetemu kraju. To pa še ni vse, v tempelj je pripeljal celo Grke in ta kraj oskrunil.«+ 29 To so rekli zato, ker so prej Pavla videli v mestu skupaj z Efežanom Trófimom+ in so mislili, da ga je pripeljal v tempelj. 30 Po vsem mestu je zavladal velik nemir in ljudje so hiteli v tempelj. Zgrabili so Pavla, ga odvlekli iz templja in vrata takoj zaprli. 31 Skoraj bi ga že ubili, ko je do vojaškega poveljnika* prišla novica, da je po vsem Jeruzalemu zavladal velik nemir. 32 Poveljnik je takoj skupaj z vojaki in stotniki stekel k množici. Ko so ljudje zagledali njega in vojake, so Pavla nehali pretepati.

33 Poveljnik se je približal in ukazal, naj Pavla primejo* in vklenejo v dve verigi.+ Zatem je začel poizvedovati, kdo je ta človek in kaj je naredil. 34 Toda nekateri v množici so vpili eno, drugi spet nekaj drugega. Poveljnik zaradi vpitja ni mogel dobiti jasnega odgovora, zato je vojakom ukazal, naj ga odpeljejo v vojašnico. 35 Ko pa je Pavel prišel do stopnic, so ga morali vojaki zaradi nasilne množice nesti. 36 Ljudje so namreč šli za njimi in vpili: »Ubijte ga!«

37 Ravno so hoteli vstopiti v vojašnico, ko je Pavel poveljnika vprašal: »Ali smem nekaj reči?« Poveljnik mu je rekel: »Ti znaš grško? 38 Ali nisi ti tisti Egipčan, ki je pred nekaj časa zanetil upor in tistih 4000 oboroženih mož* odpeljal v pustinjo?« 39 Pavel je nato rekel: »Jaz sem Jud+ iz Tarza,+ pomembnega mesta v Kilíkiji. Prosim te, da mi dovoliš nagovoriti množico.« 40 Poveljnik mu je dovolil in Pavel je na stopnicah z roko pomignil ljudem. Nastala je čista tišina in Pavel jih je nagovoril po hebrejsko:+