Izaija
14 Jehova se bo usmilil Jakoba,+ znova bo izbral Izraela.+ Jakobove potomce bo naselil* v njihovi deželi,+ tujci pa se jim bodo pridružili in živeli skupaj z njimi.+ 2 Ljudje iz drugih narodov bodo Izraelce pripeljali nazaj v njihov kraj, Izraelci pa bodo v Jehovovi deželi te ljudi vzeli za svojo lastnino, za služabnike in služabnice.+ Podjarmili bodo svoje osvajalce in gospodovali nad tistimi, ki so jih priganjali k delu.
3 Tisti dan, ko te bo Jehova osvobodil bolečine, nemira in težaškega suženjskega dela,+ 4 se boš babilonskemu kralju posmehoval z besedami*:
»Tistega, ki je druge priganjal k delu, ni več,
zatiranje se je končalo!+
5 Jehova je zlomil šibo hudobnih,
palico vladarjev,+
6 palico tistega, ki je v svojem besu neprenehoma pretepal ljudstva,+
palico tistega, ki je v svoji jezi podjarmljal narode in jih neusmiljeno preganjal.+
7 Vsa zemlja zdaj počiva, nič je ne vznemirja.
Ljudje vzklikajo od veselja.+
‚Odkar si padel,‘ govorijo,
‚nihče več ne prihaja, da bi nas posekal.‘
Zaradi tebe je prebudil nemočne mrtvece,
vse zatiralske voditelje* na zemlji.
Vse kralje narodov je prisilil, da so vstali s svojih prestolov.
10 Vsi ti govorijo:
‚Ali si tudi ti postal šibek kakor mi?
Ali si nam postal enak?
Ličinke pod teboj so tvoja postelja
in črvi so tvoja odeja.‘
12 Padel si z neba,
ti sijoči sin zore!
Posekan si padel na zemljo,
ti, ki si premagal narode!+
13 V svojem srcu si namreč rekel: ‚Dvignil se bom do neba,+
svoj prestol bom povzdignil nad Božje zvezde.+
Usedel se bom na goro zborovanja
na skrajnem severu.+
14 Povzpel se bom nad vrhove oblakov.
Postal bom kakor Najvišji.‘
16 Tisti, ki te bodo videli, bodo strmeli vate.
Pozorno te bodo opazovali in govorili:
‚Ali je to tisti človek, ki je tresel zemljo,
ki je pretresal kraljestva,+
17 ki je naseljeno zemljo spreminjal v pustinjo,
ki je uničeval njena mesta+
in ki svojih jetnikov ni izpuščal domov?‘+
Prekrit si z ubitimi, ki so bili prebodeni z mečem
in jih mečejo na kamne v jami,
si kakor poteptano truplo.
Potomstvo hudobnežev se ne bo nikoli več omenjalo.
21 Pripravite morišče, na katerem naj bodo zaradi grehov prednikov
pomorjeni njegovi potomci*,
da ne bi postali mogočni in si prisvojili zemlje
ter da ne bi s svojimi mesti prekrili vsega sveta.«
22 »Napadel jih bom,«+ govori Jehova nad vojskami.
»Iz Babilona bom izbrisal vsako ime. V njem ne bom pustil nikogar več, nobenega potomstva niti prihodnjih rodov,«+ govori Jehova.
23 »Spremenil ga bom v prebivališče ježevcev in v močvirje, pometel ga bom z metlo pokončanja,«+ govori Jehova nad vojskami.
24 Jehova nad vojskami je prisegel:
»Tako kot sem se namenil, se bo tudi zgodilo,
in tako kot sem se odločil, se bo tudi izpolnilo.
25 V svoji deželi bom zdrobil Asirijo*,
na svojih gorah jo bom poteptal,+
da bo jarem, v katerega je vpregla moje ljudstvo, odstranjen
in da bo breme, ki mu ga je naložila, padlo z njegovih ramen.«+
26 Tako se je Bog odločil glede vse zemlje,
dvignil je svojo roko, da kaznuje vse narode.
Njegova roka je dvignjena
– kdo jo lahko zaustavi?+
28 V letu, ko je umrl kralj Áhaz,+ je bilo objavljeno:
29 »Filisteja, naj se nihče od tvojih ne veseli tega,
da je zlomljena šiba tistega, ki te je tepel.
30 Prvorojenci ubogih bodo jedli do sitega,
reveži bodo ležali brez skrbi,
toda tvoje ljudstvo* bom pokončal z lakoto,
tisti, ki bodo ostali, pa bodo pomorjeni.+
31 Žalujte, vrata! Vpij, mesto!
Vsi tvoji prebivalci, o Filisteja, se bodo ustrašili,
saj s severa prihaja dim
in v sovražnikovih vrstah nihče ne zaostaja.«
32 Kaj naj se odgovori slom narodov*?
To, da je Jehova položil temelj Síonu+
in da bodo ubogi iz njegovega ljudstva v Síonu našli zatočišče.