Prva Samuelova knjiga

18 Ko je David nehal govoriti s Savlom, se je med Jonatanom+ in Davidom spletlo tesno prijateljstvo in Jonatan ga je imel rad kot samega sebe.+ 2 Tisti dan je Savel vzel Davida v službo za stalno in mu ni več dovolil, da bi se vrnil v očetovo hišo.+ 3 Jonatan je imel Davida rad kot samega sebe,+ zato sta sklenila zavezo+ prijateljstva. 4 Jonatan je slekel brezrokavno tuniko, ki jo je nosil, in jo dal Davidu. Dal mu je tudi svojo vojaško obleko, meč, lok in pas. 5 David je začel odhajati na vojaške pohode, in kamor koli ga je Savel poslal, je bil uspešen*.+ Zato ga je Savel postavil nad vojake.+ To je bilo všeč Savlovim ljudem in vsemu ljudstvu.

6 Kadar so se David in drugi vračali domov po zmagi nad Filistejci, so ženske iz vseh izraelskih mest prihajale naproti kralju Savlu s pesmijo+ in plesom. Vriskale so, igrale na tamburine+ in lutnje*. 7 Praznovale so zmago in pele:

8 Savla je ta pesem jezila,+ zato mu je nazadnje prekipelo. Rekel je: »Davidu so jih pripisale desettisoče, meni pa tisoče. Samo kraljestvo mu še manjka!«+ 9 Savel je od tega dne naprej sumničavo gledal na Davida.

10 Naslednji dan je Bog pustil, da so Savla začele preganjati mračne misli*.+ Savel se je v svoji hiši začel nenavadno obnašati*, medtem ko mu je David, enako kot ob drugih priložnostih, igral na harfo.+ Savel je sulico, ki jo je imel v roki,+ 11 zagnal proti Davidu.+ Sam pri sebi si je rekel: »Pribil ga bom na steno!« Toda David mu je dvakrat ubežal. 12 Savel se je začel Davida bati, saj je bil z Davidom Jehova,+ njega pa je zapustil.+ 13 Savel ga ni več hotel imeti v svoji bližini, zato ga je postavil za poveljnika tisočnije. Tako je David vodil vojsko v bitke.+ 14 Še naprej je bil uspešen*+ pri vsem, kar je delal, in Jehova je bil z njim.+ 15 Ko je Savel videl, da je David zelo uspešen, se ga je še bolj bal. 16 Vsi iz Judovega rodu in drugih Izraelovih rodov pa so Davida imeli radi, ker jih je vodil na vojaških pohodih.

17 Savel je kasneje Davidu rekel: »To je moja najstarejša hči Merába.+ Dal ti jo bom za ženo.+ Vendar mi moraš še naprej pogumno služiti in bojevati Jehovove vojne!«+ Pri sebi pa si je mislil: »Ni treba, da ga jaz ubijem, ga bodo že Filistejci!«+ 18 David mu je odgovoril: »Kdo sem jaz in kaj je moje sorodstvo, družina mojega očeta v Izraelu, da bi postal kraljev zet?«+ 19 Toda ko je prišel čas, da se David poroči s Savlovo hčerjo Merábo, jo je Savel že dal za ženo Mehólčanu Adriélu.+

20 Savlova hči Mihála+ pa je bila zaljubljena v Davida. To so povedali Savlu in bilo mu je všeč. 21 Mislil si je: »Dal mu jo bom za ženo. To bo dobra priložnost, da ga ujamem v zanko in da ga Filistejci ubijejo.«+ Davidu je že drugič rekel: »Zdaj boš postal moj zet.« 22 Nato je svojim služabnikom naročil: »Govorite na samem z Davidom in mu recite: ‚Glej, kralj je zadovoljen s teboj in vsi njegovi služabniki te imajo radi. Postani torej kraljev zet.‘« 23 Ko so Savlovi služabniki govorili o tem z Davidom, jim je on rekel: »Ali mislite, da se tako zlahka postane kraljev zet? Jaz sem vendar reven in nepomemben človek.«+ 24 Služabniki so zatem Savlu sporočili, kaj je rekel David.

25 Savel jim je rekel: »Tole recite Davidu: ‚Kralj ne želi nobene druge kupnine za nevesto+ razen 100 sprednjih kožic*+ Filistejcev, zato da se maščuje svojim sovražnikom.‘« Savlov načrt je namreč bil, da Filistejci ubijejo Davida. 26 Savlovi služabniki so to sporočili Davidu in David je bil vesel, da lahko postane kraljev zet.+ Še preden se je postavljeni rok iztekel, 27 je šel s svojimi možmi pobit 200 Filistejcev. Sprednje kožice vseh teh Filistejcev je nato prinesel kralju, da bi postal njegov zet. Savel mu je zato dal svojo hčer Mihálo za ženo.+ 28 Spoznal je, da je Jehova z Davidom+ in da njegova hči Mihála Davida ljubi.+ 29 Zaradi tega se je Davida še bolj bal in ga je do konca življenja imel za sovražnika.+

30 Filistejski voditelji so se prihajali bojevat in od vseh, ki so bili pri Savlu v službi, je imel David vedno največ uspeha*.+ Njegovo ime je postalo zelo spoštovano.+