Astrologija se vrača
Ljubljenka njegovega veličanstva je ležala mrtva. Razžaloščeni kralj je dal poklicati astrologa, ki je napovedal to tragedijo. Z ubijalskimi nameni prežet kralj je dejal: »Misliš si, da si bister in učen. Reci mi, kakšna bo tvoja usoda?«
»Gospod,« je odvrnil, »predvidel sem, da bom umrl tri dni pred vašim Veličanstvom.« Naglo razmišljanje je temu astrologu rešilo življenje!
BODISI, da je ta zgodba resnična ali ne, pa dobro ponazarja dejstvo, kako so v prejšnjih stoletjih astrologe resno jemali celo vladajoči monarhi. O Ludviku XI., francoskem kralju, je neki zgodovinar pisal: »Cel roj astrologov ... je prežal na njegove strahove — in njegovo mošnjo (denarnico).« Najbolj priljubljena je bila astrologijaa v Evropi v petnajstem in šestnajstem stoletju. Celo ugledni znanstveniki so verjeli vanjo.
Vzpenjajoča se zvezda astrologije pa je vseeno kmalu pričela padati. »En sam bežen pogled skozi teleskop,« pripominja knjiga Astrologija – nebesno ogledalo (Astrology – The Celestial Mirror), »in že je odpihnilo vso kozmologijo ... Astrologijo je odstranil rastoči ugled znanstvenega sklepanja.« Na evropskih univerzah so jo prepovedali. Na začetku 20. stoletja je zgodovinar Bouché-Leclerq opisal zahodno astrologijo kot »dokončno mrtvo«.
Pred kakšnimi 30 leti je Gallupova anketa v Angliji odkrila, da samo šest odstotkov vprašanih verjame v astrologijo. Sedaj vanjo verjame kar 80 odstotkov! Časopisi in televizijski programi poročajo, da raste zanimanje za astrologijo tudi v drugih deželah. »Najprej v časopisu preberem horoskop«, je dejal neki moški iz Južne Afrike.
Zakaj takšen preporod? Neka Italijanka je takole odgovorila, ko so jo vprašali, zakaj se ona in drugi ljudje posvetujejo z astrologi: »Vse preveč stvari v tem svetu je krenilo napak.« Da, mi živimo v »kritičnem času, v katerem je težko živeti«. (2. Timoteju 3:1, NS) Nekateri ljudje mislijo, da jim bodo astrologi dali potrebno vodstvo. Tako se zvezda astrologije ponovno dviga. Razširile so se knjige na to temo. Vprašanje: »Kdo si?« oziroma, »v katerem znamenju si rojen(a)?« je postalo priljubljen uvod v pogovor. Nekateri ljudje se nočejo sestajati z osebo nasprotnega spola, ki ni rojena v pravem »znamenju«.
Kljub vsej svoji priljubljenosti pa so astrološke napovedi še vedno osnovane na precej dvomljivih postavkah; to je, da položaj sonca, meseca in planetov v času rojstva neke osebe odkriva tako osebnost kot tudi bodočnost te osebe. Vseeno pa poklicni astrologi hitijo pisati horoskope, dolge nekoliko vrstic ali pa mnogo strani — odvisno od tega, koliko je kdo pripravljen plačati. Po pisanju revije Psihologija danes (Psychology Today) se za »astrologijo potroši na milijone dolarjev«. Dejansko se je ameriški znanstvenik John Wheeler pred kratkim pritoževal, da si njegova dežela lahko »privošči 20 000 astrologov in samo 2000 astronomov.«
Na zahodu je astrologija tako močno oživela, da je pokojni švicarski psihiater Carl Jung pisal: »Potrkala je na vrata univerz, od koder je bila pregnana pred kakšnimi 300 leti.« Dejansko sedaj nekoliko zahodnih univerz ponuja tečaje astrologije. ‚Morebiti pa je nekaj resnice v astrologiji?‘ bi se nekdo lahko vprašal.
Rečeno je, da gre sonce vsako leto mimo dvanajstih skupin zvezd, imenovanih sozvezdja zodiaka ali živalskega kroga. Vsako sozvezdje ima svoje »znamenje«. Znamenje, mimo katerega potuje sonce v času tvojega rojstva, je tvoje znamenje, pravijo astrologi.
[Podčrtna opomba]
a Astrologija, zvezdarstvo, zlasti v srednjem veku razširjena lažna veda, ki je napovedovala človekovo usodo in prihodnost po položaju zvezd. (Verbinčev slovar tujk, 1979, 70. stran.)