Poplava umetnih kemičnih snovi
TEMU stoletju bi zlahka lahko rekli doba kemije. Umetne kemične spojine so nam spremenile življenje. Naši domovi, pisarne in tovarne so polne aerosolov, barv, barvil, črnila, hladilnih tekočin, kozmetike, pesticidov, plastike, sintetičnih tkanin, umetnih sladil, zdravil – naštevali bi lahko še in še.
Da bi zadostili svetovnemu povpraševanju po teh izdelkih, na leto po svetu proizvedejo za okrog 1,5 bilijona USD kemičnih snovi, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Pravi tudi, da je sedaj na tržišču kakih 100.000 kemičnih snovi, vsako leto pa se jim pridruži še od 1000 do 2000 novih.
Ob tej poplavi kemičnih snovi pa se zastavi vprašanje, kako vse te vplivajo na okolje, pa tudi na naše zdravje. Jasno je, da plovemo v neznanih vodah. »Vsi mi smo del eksperimentalne generacije in vsi učinki še desetletja ne bodo znani,« je dejala neka zdravnica.
Več kemičnih snovi, več tveganj?
SZO poroča, da kemični onesnaževalci najpogosteje prizadenejo »revne, neuke ljudi, ki imajo malo ali sploh nič možnosti, da se primerno poučijo ali dobijo vsaj temeljne informacije o tveganjih v zvezi s kemičnimi snovmi, katerim so neposredno ali posredno izpostavljeni vsak dan«. Še zlasti je to tako pri pesticidih. Vendar pa kemične snovi prizadenejo vse nas.
Kakih 20 odstotkov kalifornijskih vodnih virov, piše v knjigi A Green History of the World, je onesnaženih bolj, kot je uradno še dovoljeno, med drugim tudi s pesticidi. »Na Floridi,« dodaja knjiga, »so zaradi onesnaženosti zaprli 1000 vodnih virov; v Madžarski je kar v 773 mestih in vaseh voda neprimerna za uporabo, v Britaniji je 10 odstotkov vodonosnikov onesnaženih nad najvišjo dovoljeno mejo Svetovne zdravstvene organizacije, ponekod v Britaniji in Združenih državah pa vode, ki priteče iz pipe, zaradi visokega nivoja nitratov ne smejo dajati novorojenčkom.«
Nadaljnja koristna, a potencialno strupena kemična snov je živo srebro. V okolje lahko tako pride po raznih virih, na primer po industrijskih dimnikih in milijardah fluorescenčnih lučeh. Podobno lahko tudi svinec najdemo v mnogih izdelkih, od goriva do barve. Pa vendar je lahko tako kakor živo srebro strupen, še zlasti za otroke. Če so namreč otroci izpostavljeni svinčevim emisijam, je lahko njihov »IQ za štiri točke manjši« od IQ povprečnega otroka, pravi poročilo iz Kaira (Egipt).
Program Združenih narodov za okolje poroča, da vsako leto zaradi človekove dejavnosti pride v Sredozemsko morje kakih 100 ton živega srebra, 3800 ton svinca, 3600 ton fosfatov in 60.000 ton detergentov. Razumljivo je, da je to morje v krizi. Toda ni edino. Združeni narodi so zato leto 1998 razglasili za mednarodno leto oceanov. Vsi oceani po svetu so v težkem položaju, in to še zlasti zaradi onesnaževanja.
Kemična tehnologija je sicer priskrbela mnoge koristne proizvode, vendar pa mnoge od teh uporabljamo in odlagamo v veliko škodo okolju. Ali smo res postali »talci napredka«, kot je to pred kratkim napisal neki časopisni kolumnist?
[Okvir na strani 4]
Kemične snovi in kemične reakcije
Beseda »kemična snov« se nanaša na vse temeljne snovi, ki sestavljajo svet okrog nas. Sem sodi tudi več kot sto osnovnih elementov, na primer železo, svinec, živo srebro, ogljik, kisik, dušik. Kemične spojine, oziroma kombinacije različnih elementov, pa so na primer voda, kisline, soli in alkohol. Mnoge od teh spojin so naravne.
»Kemična reakcija« je definirana kot »proces, pri katerem se neka snov kemično spremeni v drugo«. Gorenje denimo je kemična reakcija, pri kateri se gorljiva snov (papir, bencin, vodik itn.) spremeni v povsem drugo snov ali snovi. Mnoge kemične reakcije potekajo stalno, tako okrog kot znotraj nas.
[Slika na strani 3]
Zaradi kemičnih onesnaževalcev najbolj trpijo revni