Kako strupen je vaš dom?

PRED kratkim so naredili raziskavo, v katero so zajeli nad 3000 ljudi iz Združenih držav in Kanade. Kot poroča revija Scientific American, je ta raziskava pokazala, da »je večina prebivalcev zelo verjetno imela največ stika s potencialno strupenimi onesnaževalci [. . .] v prostorih, ki so jih navadno imeli za pretežno neonesnažene, kot so dom, pisarna in avtomobil«. Glavni viri onesnaževanja zraka v domovih so bili hlapi običajnih proizvodov, kot so čistila, sredstva proti moljem, gradbeni materiali, goriva, dezodoranti in razkužila, pa tudi kemične snovi na kemično očiščenih oblačilih in tiste, ki jih uporabljajo pri novem sintetičnem blazinjenju.

»Vesoljska gripa«, bolezen, za katero so zbolevali astronavti, dokler niso odkrili vzroka zanjo, je bila posledica takšnih hlapov oziroma »oddajanja plinov«. Temu ste izpostavljeni tudi, ko sedite v novem avtomobilu ali ko v supermarketu hodite mimo polic s čistili, čeprav so ta še zaprta. Ko je torej hiša tesno zaprta, denimo zaradi zimskega mraza, lahko oddajanje plinov različnih kemičnih snovi prispeva k temu, da je stopnja onesnaženja znotraj doma veliko večja od tiste zunaj.

Za notranje onesnaževalce so najbolj občutljivi otroci, še zlasti malčki, pravi kanadski Medical Post. So bliže tlom kakor starejši ljudje, dihajo hitreje od odraslih, doma prebijejo kar 90 odstotkov svojega časa in ker še nimajo povsem razvitih organov, je njihovo telo dovzetnejše za strupe. Tako otroci absorbirajo kakih 40 odstotkov zaužitega svinca, medtem ko ga odrasli le okrog 10 odstotkov.

Ohranjati uravnovešeno stališče

Ker je današnja generacija ljudi izpostavljena tolikšni stopnji kemičnih snovi, kakor še nobena dozdaj, je o posledicah še veliko neznanega, zato so znanstveniki še naprej previdni. Izpostavljenost kemičnim snovem samodejno še ni vzrok za večji strah pred rakom ali smrtjo. Pravzaprav je videti, da se večina ljudi s tem kar dobro spoprijema, v hvalo Stvarniku čudovitega človeškega telesa. (Psalm 139:14) Kljub temu pa je treba razumno ukrepati, še zlasti, če smo stalno v stiku s potencialno strupenimi kemičnimi snovmi.

Knjiga Chemical Alert! pravi, da »so nekatere kemične snovi strupene v tem smislu, da vplivajo na ravnotežje [telesnih] procesov in zato povzročajo neopredeljive simptome, ki bi jih lahko najbolje opisali kot slabo počutje«. Če želimo zmanjšati izpostavljenost potencialno škodljivim kemičnim snovem, ni nujno, da bomo morali narediti večje spremembe v svojem življenjskem slogu, morda bomo morali le nekoliko spremeniti našo dnevno rutino. Prosimo, razmislite o predlogih iz okvirja na 8. strani. Morda vam bodo nekateri od njih v pomoč.

Poleg tega, da glede kemičnih snovi razumno ukrepamo, si sami pomagamo tudi tako, da nismo preveč zaskrbljeni, še zlasti ne zaradi stvari, na katere ne moremo vplivati. »Srce mirno je življenje vsemu telesu,« pravi Biblija v Pregovorih 14:⁠30.

Vendar pa mnogi ljudje zaradi kemičnih strupenih snovi trpijo in zbolijo, včasih celo smrtno.a Ljudje, ki so bolni zaradi kemičnih snovi, lahko kakor milijoni, ki danes trpijo zaradi mnogih drugih vzrokov, z zaupanjem gledajo v prihodnost. Na zemlji namreč kmalu ne bo več strupov, škodljivih za njene prebivalce. Celo zastrupljenih misli, skupaj z ljudmi, ki tako razmišljajo, ne bo več, kakor bo pokazal zadnji članek tega sklopa.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 8]

Za bolj zdrav in varen dom

Da bi zmanjšali izpostavljenost potencialnim strupom, morate pogosto le nekoliko spremeniti svoj življenjski slog. Morda vam bodo pomagali naslednji predlogi. (Če bi radi izvedeli več, predlagamo, da pogledate v krajevno knjižnico.)

1. Večino kemičnih snovi, ki oddajajo hlape, skušajte hraniti tam, kjer vam ne bodo onesnaževale zraka. Med te kemične snovi sodijo formaldehid in izdelki, ki vsebujejo hlapljiva topila, na primer barve, laki, lepila, pesticidi in čistilne raztopine. Izdelki iz hlapljivega petroleja oddajajo strupene hlape. V to skupino sodi tudi benzen, ki v visokih koncentracijah in ob daljši izpostavljenosti povzroča raka, prirojene okvare in druge reprodukcijske poškodbe.

2. Vse sobe imejte dobro prezračene, tudi kopalnico. Tuširanje sproži hlapenje določenih dodatkov, ki utegnejo biti v vodi, na primer klora. To pa lahko povzroči kopičenje klora in celo kloroforma.

3. Preden stopite v stanovanje, si obrišite obuvalo. To preprosto dejanje lahko na povprečni preprogi zmanjša količino svinca kar za šestkrat, pravi Scientific American. Zmanjša tudi količino pesticidov, od katerih se nekateri zunaj na sončni svetlobi hitro razgradijo, na preprogi pa lahko to traja nekaj let. Nadaljnja možnost, ki je ponekod po svetu nekaj običajnega, je ta, da se sezujete. Onesnaženost preprog pa lahko zmanjšate tudi z dobrim sesalnikom, po možnosti takšnim z vrtljivo krtačo.

4. Če v sobi uporabljate kakšen pesticid, ne imejte v njej igrač vsaj dva tedna, četudi morda na nalepki proizvoda piše, da je soba varna že nekaj ur po uporabi pesticida. Znanstveniki so nedavno odkrili, da določena plastika in pena, iz katerih so igrače, dobesedno vsrkata ostanke pesticida, podobno kakor goba. Otroci bodo strupe absorbirali skozi kožo in usta.

5. Kar najbolj zmanjšajte uporabo pesticidov. Frank Graham ml. v svoji knjigi Since Silent Spring piše, da pesticidi sicer »imajo svoje mesto v domu in na vrtu, toda prodajne akcije prepričujejo povprečnega prebivalca predmestja, da mora imeti pri roki cel arzenal kemičnih snovi, s katerim bi lahko odbili napad afriških kobilic«.

6. Z vseh površin odstranite svinčeno barvo in jih prebarvajte z nesvinčeno. Otrokom ne dovolite, da bi se igrali v umazaniji, okuženi s svinčeno barvo. Če sumite, da je v vodovodni napeljavi svinec, bi morali vodo iz pipe za mrzlo vodo pustiti teči toliko časa, dokler se temperatura vode občutno ne spremeni, vode iz pipe za vročo vodo pa ne bi smeli uporabljati za pitje. (Environmental Poisons in Our Food)

[Slika na strani 9]

Za onesnaževalce znotraj doma so najbolj občutljivi malčki