Pes ljudožer ogrožen
Človek se morda bolj boji največje mesojede ribe na svetu, psa ljudožera, kakor katerega koli drugega živega bitja. Toda zdaj je v vseh ali v nekaterih vodah okoli Avstralije, Brazilije, Južnoafriške republike, Namibije in Združenih držav, pa tudi v Sredozemskem morju, zaščitena vrsta. Druge dežele in države prav tako razmišljajo o tem, da bi ga bolj zaščitile. Toda čemu zaščititi znanega ubijalca? Kot bomo videli, zadeva ni tako preprosta. Pa tudi mnenje javnosti o psu ljudožeru ne temelji vedno na dejstvih.
PES ljudožera je skupaj s kitom ubijalcem in glavačem na vrhu morske prehrambne verige. V družini morskih psov je kralj, super morski pes. Hrani se z vsem – z ribami, delfini, celo z drugimi morskimi psi. Toda ko se postara, ko postane večji in se upočasni, rajši jé tjulnje, pingvine in mrhovino, še posebej poginule kite.
Večina morskih psov se pri iskanju hrane zanaša na vse svoje čute, tudi na odličen vid. Kar se tiče njihovega vonja, recimo le to, da je najprimernejša metafora zanje plavajoči nos! Poleg tega pa komaj kaj uide njihovim ušesom – tako malo, da bi se jim lahko reklo tudi plavajoča ušesa.
Poleg ušes ima morski pes na vsaki strani telesa še na pritisk občutljive celice. Temu prisluškovalnemu sistemu, ki še posebej zaznava tresljaje pri bojevanju, na primer ribo, ki opleta na koncu harpune, nič ne uide. Zato je razumno, da podvodni ribiči, ki lovijo s harpuno, potegnejo krvavečo, otepajočo se ribo iz vode, kolikor hitro je mogoče.
Morski psi imajo tudi šesti čut. Zaradi Lorenzinijevih ampul, drobnih kanalov okoli nosu, lahko zaznajo šibka električna polja, ki nastajajo pri srčnem utripu, delovanju škrg ali plavalnih mišic možne žrtve. Pravzaprav je ta šesti čut tako močan, da lahko morski psi zaznajo celo vzajemno delovanje zemljinega magnetnega polja z oceanom. Zato lahko morski psi vedo, v kateri smeri je sever in kje je jug.
Prepoznati psa ljudožera
Pravijo mu tudi veliki beli morski pes, a je bel oziroma svetel le po spodnji strani telesa. Po gornji strani je običajno temno siv. Barvi se stikata ob bočni strani ribe v neravni liniji, ki se od psa do psa razlikuje. Zaradi te značilnosti so še bolj zakriti, lahko pa po njej znanstveniki razpoznajo posameznega psa.
Koliko zrastejo psi ljudožeri? »Največji točno izmerjeni psi ljudožeri,« piše v knjigi Great White Shark, »so dolgi od 5,8 do 6,4 metra.« Tako velika riba je lahko težka več kot 2000 kilogramov. Toda zaradi rahlo nazaj ukrivljenih trikotnih plavuti, ki se spajajo s torpedastim trupom, te pošasti drsijo skozi vodo kakor izstrelki. Njihov skoraj simetrični rep, od katerega dobivajo fizično moč, je še ena posebnost v svetu morskih psov, saj je pri večini drugih vrst psov izrazito asimetričen.
Pes ljudožer se od drugih morskih psov najbolj razlikuje, in zbuja tudi največ strahu, po veliki stožčasti glavi, hladnih temnih očeh ter ustih, kjer ima vse polno kot britev ostrih, nazobčanih, trikotnih zob. Ko se ti dvorobi »noži« okrušijo ali izpadejo, zobni ‚tekoči trak‘ potisne naprej nadomestni zob.
Moč črpa iz toplejše krvi
Lamnidae, družina morskih psov, v kateri so mako, atlantski morski pes in ljudožer, imajo občutno drugačen krvožilni sistem od večine drugih morskih psov. Temperatura njihove krvi je za kakih tri do pet stopinj Celzija višja od temperature vode. Toplejša kri jim pospešuje prebavo in prispeva k njihovi moči in zdržljivosti. Mako, ki se hrani s hitrimi oceanskimi ribami, kakršen je tun, se lahko požene skozi vodo s hitrostjo 100 kilometrov na uro!
Ko morski pes plava, ga dvigujeta prsni plavuti. Če plava prepočasi, se začne ustavljati in potone kakor letalo, kljub maščobni zalogi, ki prispeva k vzgonu in je uskladiščena v jetrih. Ta so lahko velika za četrtino celotne teže morskega psa! Poleg tega morajo mnoge vrste morskih psov neprenehoma plavati zaradi dihanja, saj tako skozi usta in škrge teče s kisikom bogata voda. Od tod njihovo stalno hladno režanje!
Ljudožer?
Od sedaj znanih 368 vrst morskih psov jih je nevarnih le kakih 20. In od teh so le štiri odgovorne za večino od kakih 100 napadov na ljudi, o katerih vsako leto poročajo z vsega sveta. Okoli 30 teh napadov je smrtnih. Napadalci so iz štirih vrst: atlantski ljudožer, ki je morda ubil več ljudi kakor kateri koli drugi morski pes, morski tiger, oceanski belokoničasti morski pes in pes ljudožer.
Presenetljivo je to, da najmanj 55 odstotkov, na nekaterih delih sveta pa kakih 80 odstotkov, teh napadov psov ljudožerov ljudje preživijo. Zakaj jih toliko preživi napad tako strah zbujajočega plenilca?
Ugrizne in izpljune
Znano je, da pes ljudožer po prvem močnem ugrizu svojo ranjeno žrtev izpljune. Potem počaka, da žrtev umre, šele nato jo poje. Ko so žrtve ljudje, jim to njegovo vedenje daje možnost rešitve. Občasno se tudi uspejo rešiti zaradi pogumnih spremljevalcev, pri čemer se nasvet, naj nikoli ne plavamo sami, izkaže še kako moder.
Toda taki poskusi reševanja bi bili pravzaprav pogubni, če ne bi imel pes ljudožer še ene vedenjske značilnosti. Ob vonju po krvi ne podivja, kakor je to pri določenih drugih morskih psih. Toda zakaj ima pes ljudožer strategijo, da najprej ugrizne in potem izpljune?
Neki znanstvenik meni, da je to zaradi oči. Pes ljudožer nima veki podobne membrane, ki bi mu ščitila oči, kakor jo imajo drugi morski psi, temveč oči tik pred trčenjem obrne v očesno votlino. V trenutku udarca je oko izpostavljeno, morda ga lahko odrgne tjulenj s svojimi kremplji, zato je za psa ljudožera hiter, smrtonosen ugriz in izpust običajno vedenje.
Imejte v mislih tudi to, da se psi ljudožeri obnašajo zelo podobno kakor človeški otroci – vse nesejo na pokušino naravnost v usta! »Žal pa lahko pusti [poskusni] ugriz psa ljudožera katastrofalne posledice,« pojasnjuje John West, morski biolog iz Sydneyja v Avstraliji.
Pes ljudožer je nevarna žival, a ni kruto in uničujoče pohlepen po človeškem mesu. Neki potapljač, ki nabira morska ušesa in je v vodi preživel 6000 ur, je videl le dva psa ljudožera in noben ga ni napadel. Pravzaprav pes ljudožer pogosto pobegne od ljudi.
Ko sta se oceanograf Jacques-Yves Cousteau in spremljevalec potapljala ob Kapverdskem otočju, sta po naključju srečala velikega psa ljudožera. »Odzval se je na najmanj verjeten način,« je pisal Cousteau. »Iz čistega strahu je pošast izločila oblak iztrebkov in neverjetno hitro odplavala.« Sklenil je: »Ko sem premišljeval o vseh naših izkušnjah s psom ljudožerom, sem se vedno znova ustavil ob velikem prepadu med predstavo javnosti o tem bitju in našimi opažanji.«
Pes ljudožer kot plen
Javno mnenje je precej obarvano z romanom Žrelo iz 1970-ih let, po katerem je bil posnet priljubljen film. Čez noč je pes ljudožer postal utelešeno zlo in »cele skupine lovcev na trofeje so tekmovale, da bi videle, kdo med njimi bo prvi razkazoval glavo ali čeljusti tega ljudožera nad svojim kaminom,« piše v knjigi Great White Shark. Sčasoma je zob ulovljenega psa ljudožera dosegel kar 1000 ameriških dolarjev (v Avstraliji), celotna čeljust z zobmi pa več kot 20.000 ameriških dolarjev.
Večina psov ljudožerov sicer konča v trgovskih ribiških mrežah. Poleg tega letno ulovijo na milijone drugih morskih psov, da bi zadovoljili rastoči trg s proizvodi iz morskih psov, še posebej pa s plavutmi. Zadnja leta, ko je morskih psov vse manj, je po vsem svetu slišati alarme, še posebej zaradi psov ljudožerov.
Vse več razumevanja
Znano je, da morski psi čistijo morje, saj lovijo bolne, umirajoče, onemogle in poginule. Tako zdrava populacija morskih psov pomeni zdrave, higienske oceane.
Komisija za preživetje vrst pri Mednarodni zvezi za ohranitev narave je uvidela, da je preživetje morskih psov ogroženo, zato je ustanovila Skupino strokovnjakov za morske pse, da bi preučili celoten problem teh živali. Vendar pa preučevanje psov ljudožerov ni preprosto, saj se v ujetništvu ne plodijo in tudi umrejo. Zato jih je treba preučevati v naravnem okolju.
Z vse boljšim poznavanjem morskih psov se vse bolj spreminja odnos ljudi do teh očarljivih bitij. Toda to ne spreminja psa ljudožera. Ni okrutnež, vendar je nevarna žival, do katere bi se morali vesti oprezno in spoštljivo. Zelo spoštljivo!
[Podčrtna opomba]
a Psa ljudožera poznajo pod številnimi imeni. V Avstraliji mu na primer včasih pravijo »white pointer«, v Južnoafriški republiki pa »blue pointer«.
[Slika na strani 11]
Ti morski psi imajo velika in strah zbujajoča usta
[Navedba vira slike na strani 10]
Photos by Rodney Fox Reflections
South African White Shark Research Institute