Mladi vprašujejo:

Zakaj me morajo vedno s kom primerjati?

»Ponorim, ko me starši ali učitelji primerjajo z drugimi.« (Mija)a

»Primerjave mi dajejo občutek manjvrednosti, ker si še v istem hipu želim biti takšna, kot je oseba, s katero so me primerjali.« (Alja)

V ŠOLI ti učitelj prigovarja, da v matematiki nisi tako dober kot tvoj sošolec. Doma ti mama ali oče očita, da nisi tako skrben kot sestra. Najde se kdo, ki reče: »Kako je bila tvoja mama lepa, ko je bila tvojih let!« To boli, kajne? Vtis dobiš, kot da se temu človeku ne zdiš ravno lep. Najraje bi zakričal: »Pa ljudje, ali ne morete videti mene! Zakaj me je vedno treba s kom primerjati?«

Zakaj primerjanje tako boli? Ali je v tem sploh kaj dobrega? Kaj lahko storiš, če te ljudje primerjajo z drugimi?

Zakaj primerjanje boli?

Morda zato, ker včasih udari ravno tja, kjer si najbolj ranljiv. To, kar ljudje izrečejo, si morda velikokrat že sam misliš. Becky denimo odkrito pove: »Gledala sem priljubljene sošolke in sošolce in si mislila ‚Ko bi le jaz bila takšna! Potem bi me maralo več ljudi!‘«

Od kod taka negotovost? No, pomisli, kaj se dogaja s tvojim telesom, čustvi in z razmišljanjem. Telo se morda zelo hitro spreminja. Odnos s starši postaja bolj zapleten. Verjetno se je zelo spremenil tudi tvoj pogled na nasprotni spol. Zato se morda sprašuješ: ‚Ali je z mano vse v redu?‘

Edina možnost, da dobiš odgovor na to vprašanje, se ti morda zdi primerjanje z drugimi mladimi, ki doživljajo enake spremembe. In v tem je zanka! Če se zdi, da v tem uspevajo bolje od tebe, se počutiš negotovega. Potem pa kdo od odraslih še pripomni: ‚Kako da ne moreš biti kot ta in ta!‘ Takrat se ti uresniči najhujša mora – s tabo res ni vse v redu!

Alja je povedala, zakaj še lahko primerjanje boli. »Ko te s kom primerjajo,« pravi, »še posebej če gre za koga takega, ki ti je blizu, te lahko začne preganjati občutek zavisti ali v tebi raste zamera.« Miji so ti občutki znani. Zdi se ji, da jo starši in učitelji kar naprej primerjajo s starejšo sestro. »Govorijo mi o tem, kaj vse ji je uspelo takrat, ko je bila mojih let,« pravi Mija. In kako se zato počuti? »Kot da moram tekmovati s sestro. Včasih ji celo zamerim.«

Primerjanje res lahko škodi. Razmisli, kaj se je zgodilo Jezusovim najtesnejšim prijateljem. Na večer, preden je Jezus umrl, je med apostoli prišlo do »vročega prerekanja«. Zakaj? Pravzaprav zato, ker so se med seboj primerjali in prepirali, »kdo od njih naj bi bil največji«. (Luka 22:24) Ni dvoma o tem, da je lahko primerjanje včasih zelo škodljivo. Toda ali je vsako primerjanje slabo?

Dobra stran primerjanja

Spomni se mladega Daniela in njegovih treh hebrejskih prijateljev, o katerih piše v Bibliji. Niso želeli uživati jedi babilonskega kralja, ki so bile po Božjem zakonu prepovedane. (3. Mojzesova 11:4–8) Daniel je oskrbnika prosil, naj jim pomaga, in mu predlagal preizkus. Deset dni bi jedli hrano, ki jo Božja postava dovoljuje, nato pa naj jih oskrbnik primerja z drugimi mladimi na dvoru. Kako se je izteklo?

Biblija pojasnjuje: »Po desetih dneh so se kazali njih obrazi boljši in mesnatejši nego vseh mladeničev, ki so jedli jed kraljevo.« (Daniel 1:6–16) Ne pozabi, da se ni dobro izšlo zato, ker bi bili Daniel in njegovi prijatelji nekako že sami po sebi boljši od drugih mladih. Ne, šlo je predvsem za to, da so ti hebrejski mladeniči ubogali zakone, ki jih je Bog dal svojemu ljudstvu.

Ali tudi ti doživljaš kaj podobnega kot ti mladi Hebrejci? Če upoštevaš biblijske moralne zakone, se razlikuješ od drugih mladih. Nekatere, ki opazijo te razlike, morda to bega in ‚o tebi žaljivo govorijo‘. (1. Petrovo 4:3, 4) Drugi pa bodo videli, kaj dobrega prinaša tvoje vedenje, in jih bo to morda celo spodbudilo, da bodo hoteli izvedeti kaj o Jehovu. (1. Petrovo 2:12) V takih okoliščinah je lahko primerjanje z drugimi dobro.

Primerjanje je lahko koristno tudi drugače. Ti denimo misliš, da kar dovolj pomagaš pri delu v hiši, vsaj v primerjavi s tvojim bratom ali sestro. Starša pa morda ne mislita tako. Želita ti pomagati, zato ti svetujeta, da svoje stališče in dela primerjaš s kakim biblijskim likom.

Mogoče te spomnita, da je bil Jezus, čeprav so ga klicali Gospod in Učitelj, pripravljen svojim učencem umiti noge. (Janez 13:12–15) Potem te morda spodbudita, da posnemaš Jezusovo ponižnost in marljivost. Pravzaprav Biblija vse kristjane, mlajše in starejše, nenehno bodri, naj se primerjajo s Kristusom in se trudijo ‚hoditi natančno po njegovih stopinjah‘. (1. Petrovo 2:21) S takim primerjanjem ostajamo ponižni in laže razvijamo lastnosti, ki so Jehovu všeč.

Kaj pa, ko gre za negativno primerjanje?

Ko te kdo negativno primerja, na primer s tvojim bratom, sestro ali sovrstnikom, te to res lahko zjezi in potre. Kaj bi bilo dobro storiti? »Razum [Uvid, NW] zadržuje človeku jezo,« je rekel modri kralj Salomon. (Pregovori 19:11) Kako lahko uvid pomaga? Tistega, ki te s kom primerja, pa naj je starš ali učitelj, verjetno skrbi zate in ti želi pomagati, čeprav se ti morda ne zdi tako. »Ko me kdo primerja z drugimi,« pravi Katja, »se vprašam: ‚Kaj je imel v mislih in k čemu me želi spodbuditi?‘« Sama ugotavlja, da je najbolje na vso stvar gledati pozitivno, saj potem ni toliko potrta ali iz sebe.

Kaj pa, če imaš občutek, da te stalno primerjajo z drugimi? Recimo, da se ti zdi, da te starš vedno primerja z bratom ali s sestro tako, da ti to jemlje voljo. Mogoče se lahko z roditeljem pogovoriš in spoštljivo pojasniš, kako se ob takem primerjanju počutiš. Starš se morda niti ne zaveda, da te primerjave potrejo.

Zapomni si, da je »čas govorjenja«, a tudi »čas molčanja«. (Propovednik 3:7) Boljše je, da naslednjič, ko te kdo primerja, ne eksplodiraš, ampak počakaš, da se umiriš, potem pa se pogovoriš s staršem oziroma tistim, ki te je primerjal. Če boš tako storil, bodo tvoje besede veliko prepričljivejše. (Pregovori 16:23)

Negativne primerjave pogosto manj zabolijo, če se zavedaš svojih dobrih strani. Apostol Pavel je rekel Timoteju: »Naj nihče nikoli ne gleda zviška na tvojo mladost.« (1. Timoteju 4:12) Timotej je bil sorazmerno mlad, ko so ga postavili za krščanskega nadzornika. Nekateri so ga morda nenaklonjeno primerjali z drugimi – starejšimi in izkušenejšimi moškimi. Toda take negativne primerjave niso bile utemeljene. Resda je bil Timotej mlad, vendar si je pridobil veliko izkušenj, ko je potoval s Pavlom. Znal je učinkovito uporabljati Božjo Besedo. Poleg tega se je iskreno zanimal za svoje duhovne brate in sestre. (1. Korinčanom 4:17; Filipljanom 2:19, 20)

Naslednjič, ko boš tarča negativnega primerjanja, se torej vprašaj: ‚Ali je kritika upravičena?‘ Če je v izrečenem kaj resnice, se iz tega poskusi kaj naučiti. Če pa s primerjanjem kdo samo posplošuje, na primer »Zakaj ne moreš biti tak, kot je tvoj brat?«, skušaj vse skupaj videti v pravi luči. Po svojih najboljših močeh poišči pozitivno stran primerjanja.

Bogu Jehovu si sam po sebi vreden človek, zato te ne primerja z drugimi nepopolnimi ljudmi. (Galačanom 6:4) Še zdaleč ne gleda samo na tvojo zunanjost, temveč ve, kakšen si po srcu. (1. Samuelova 16:7) Res, Jehova ne vidi samo tega, kdo si, ampak tudi to, kakšen se trudiš postati. (Hebrejcem 4:12, 13) Od tebe ne pričakuje popolnosti in išče dobro v tebi. (Psalm 130:3, 4) Če se vsega tega zavedaš, se lahko uspešno spoprimeš s primerjanjem.

[Podčrtna opomba]

V RAZMISLEK

◼ Kakšno primerjanje te razjezi?

◼ Kaj boš storil, če te starši stalno primerjajo z drugimi?

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Raje bi videla, da tisti, ki mi svetuje, ne omenja imena druge osebe in reče ‚Zakaj nisi kot ta?‘, ampak da me najprej spomni na moje dobre strani, potem pa mi ljubeče pomaga videti slabosti.« (Natalie)

[Slika na strani 13]

Tistemu, ki te s kom primerja, lahko spoštljivo pojasniš svoje občutke