Pogled v svet

◼ »Povprečen britanski šestletnik ima za sabo že celo leto gledanja televizije in več kot polovica triletnikov ima v svoji sobi TV.« (THE INDEPENDENT, VELIKA BRITANIJA)

◼ Na Kitajskem se je 31,4 odstotka anketirancev, starih več kot 16 let, izpovedalo za verne. Če bi to število naobrnili na cel narod, potem bi ta raziskava pokazala, da je »vernih okoli 300 milijonov« Kitajcev, »kar je v ostrem nasprotju z uradnim številom, to je 100 milijonov«. (CHINA DAILY, KITAJSKA)

Več škode kot koristi

Pred nekaj leti so nizozemski politiki in okoljevarstveniki menili, da so našli rešitev za trajnostno energijo – generatorje, ki naj bi delovali na biogorivo, zlasti na palmovo olje. Njihovo upanje je postalo »okoljska nočna mora«, piše v The New York Timesu. »Vse večje povpraševanje po palmovem olju v Evropi je privedlo do izsekavanja velikanskih površin deževnega gozda in čezmernega uporabljanja umetnih gnojil v jugovzhodni Aziji.« Palmove plantaže so pridobili tako, da so izsušili in požgali šotna barja, s tem pa so v atmosfero spustili »velike količine« ogljika. V Timesu piše, da je Indonezija zaradi tega kmalu postala »tretja največja proizvajalka emisij ogljika na svetu, za katere znanstveniki menijo, da so krive za globalno segrevanje«.

»Ura sodnega dne« se je pomaknila naprej

Ura sodnega dne, ki so si jo izmislili pri Bulletin of Atomic Scientists (BAS), da bi prikazali, kako blizu je človeštvo jedrski katastrofi, se je premaknila za dve minuti naprej. To pomeni, da sedaj kaže pet minut do dvanajstih – kar naj bi bil »simbolični konec civilizacije«. Uro so v njeni 60-letni zgodovini premaknili samo 18-krat. Zadnjo spremembo so naredili februarja 2002, po napadih na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Nadaljnji razvoj, obstoječe jedrsko orožje in nesposobnost razviti varne jedrske snovi so »značilnosti, ki kažejo, da problemov, ki jih povzroča najbolj uničujoča tehnika na Zemlji, ne bo mogoče rešiti,« pravi BAS. Poleg tega so po njihovih besedah »nevarnosti zaradi vremenskih sprememb skoraj tako grozne kot nevarnosti zaradi jedrskega orožja«.

Stres med nosečnostjo

Glede na neko nedavno raziskavo lahko stres, ki ga nosečnica doživlja, ker se s partnerjem prepirata ali ker je on nasilen do nje, močno vpliva na duševni razvoj njenega še nerojenega otroka. Profesorica Vivette Glover z londonskega Imperial Collegea pravi: »Če ima noseča ženska partnerja, ki je [z njo] čustveno grob, bo to po naših ugotovitvah res močno vplivalo na nadaljnji razvoj [njenega] otroka. Oče igra pri tem veliko vlogo.« To, kakšen odnos imata starša, »vpliva na hormonsko in kemično ravnovesje v materinem telesu, kar pa posledično vpliva na razvoj otrokovih možganov,« pojasnjuje Gloverjeva.

Odklopljeni vozniki

Vozniki, ki se vsak dan vozijo na delo po isti poti, pogosto to počnejo, ne da bi uporabljali del možganov, ki je odgovoren za zavestno razmišljanje, pravi raziskovalec prometa Michael Schreckenberg z univerze Duisburg-Essen v Nemčiji. Vozniki se na znanih poteh ne osredotočajo na promet, temveč se ukvarjajo z drugimi stvarmi. Zato potrebujejo več časa, da prepoznajo nevarnosti. Schreckenberg take voznike poziva, naj se trudijo ostati budni in ne dovolijo, da bi jim kaj odvrnilo pozornost s ceste.