11. poglavje

»Glej, ženin«

 1. Kdo se je med nedoločno dolgim spanjem »desetih devic« včasih prebudil? Posebno po katerem religioznem prebujanju?

PO času nedoločeno dolgega spanja, prerokovanega v Jezusovi priliki, so se nekatere »device«, posebno izmed »modrih«, ki so vzele s seboj posode z zalogo olja, morale zbuditi. To se je dogajalo posebno v času religioznega prebujanja na začetku šestnajstega stoletja naše ere, ko so se v Evropi prizadevali, da se vrnejo k navdihnjenemu Svetemu pismu, da ga priznajo za edino knjigo resnice, za pravi, od Boga navdihnjeni vodič posnemalcev ženina Kristusa. Kristusova obljuba o ponovnem prihodu je močno delovala na iskrene bralce in raziskovalce Biblije. Spoznali so, da bo Kristus ponovno prišel pred začetkom obljubljenega tisočletja, ko bo satan zvezan in pahnjen v »brezno«.

 2. Kakšen pomen je imel v tem religioznem prebujanju luteranski teolog J. A. Bengel?

² V prvi polovici osemnajstega stoletja se je na primer pojavil luteranski teolog Johan Albrecht Bengel, rojen v Winnendenu v Württembergu v Nemčiji, leta 1687 (umrl leta 1752). Napisal je številne knjige o Svetem pismu. Encyclopedia Britannica piše v svoji enajsti izdaji o njegovih delih:

Najvažnejša so: Ordo Temporum (časovni red), razprava o biblijski kronologiji, v kateri podaja izračune o koncu sveta, in Razlaga apokalipse, ki je bila v tistem času v Nemčiji zelo popularna in je bila prevedena v več tujih jezikov. (Zvezek 3, stran 737)

V M’Clintockovi in Strongovi Enciklopediji pa piše o Bengelu:

Njegovo kronološko delo je bilo usmerjeno v ugotovitev »števila zveri« in o začetku »tisočletja« (bil je prepričan, da se bo tisočletje začelo leta 1836) itd., kar je v resnici zmanjšalo njegov ugled kot zastopnika zanesljivo dokazanih mnenj. (Zvezek 1, stran 749, 750)

 3. a) Zakaj se objavljena Bengelova dela niso izkazala za polnočni klic »Glej ženin!«? b) Kakšno novo prebujanje je nastopilo z Williamom Millerom iz Pittsfielda (Massachusetts)?

³ Vendar se dela, ki jih je izdal Bengel v prvi polovici osemnajstega stoletja, niso izkazala za polnočni klic: »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!« (Matevž 25:6) In tisti, ki so brali Bengelove publikacije in delovali v skladu z njimi, niso srečali leta 1836 nebeškega ženina, čeprav so pričakovali njegovo vidno telesno vrnitev. Čez čas so se ponovno pojavili kristjani, ki so se imeli za razred »čiste device«, posebno tisti, ki so poznali moža, rojenega leta 1781 v Pittsfieldu (Massachusetts, ZDA) Williama Millerja, utemeljitelja takoimenovanega milerizma ali adventizma. V M’Clintockovi in Strongovi Enciklopediji, v šestem zvezku, na strani 271 piše:

Okoli leta 1833, ko je stanoval v Law Hamptonu (New York), je začel svojo kariero kot apostol novega nauka, ki je učil, da bo prišel konec sveta leta 1843. V glavnem se je opiral na pretek 2300 dni, ki jih je imel za leta, omenjena v Danielu 8:14. Sedemdeset tednov, omenjenih v Danielu 9:24, je imel za ključ za izračunanje 2300 dni, o katerih govori v predhodnem poglavju. Za začetek tega obdobja je imel leto 457 pr. n. št., ko je Artakserkses, kralj Perzije, poslal Ezra iz ujetništva v Jeruzalem, da bi obnovil židovsko državo (Ezra 7. poglavje). Za konec sedemdesetih tednov pa je imel — kot tudi večina komentatorjev — leto 33 n. št., leto Kristusovega križanja. Tako je ugotovil, da je ostalo od 2330 dni še 1810, ki bodo pretekli leta 1843. Takšno misel je zastopal deset let in uspel je zbrati veliko število somišljenikov (pravijo, da jih je bilo petdeset tisoč), ki so fanatično pričakovali določeni dan. Ker pa so se adventisti, kot se imenujejo, nekajkrat prevarali v svojem pričakovanju, so se odvrnili od Millerja, svojega apostola. Umrl je v Law Hamptonu (ZDA), 20. decembra leta 1849.

 4. a) Zakaj se tudi Millerovo gibanje ni izkazalo za polnočni klic? b) Kaj je trideset let pozneje odkrila o Kristusovem drugem prihodu samostojna skupina raziskovalcev Biblije?

⁴ Očitno tudi Millerjevo gibanje ni bilo polnočni klic: »Glej, ženin!« Nebeški ženin se leta 1843 ni pojavil v vidnem telesu, da bi vzel adventiste v nebeški dom, po čemer so hrepeneli. Toda Biblijo še naprej preučujejo. Trideset let kasneje je v Pittsburghu (Allegheny) v Pensylvaniji, ZDA začela preučevati Sveto pismo majhna skupina ljudi, ki ni bila povezana niti z adventisti niti s katero drugo religiozno skupnostjo krščanstva. Biblijo so preučevali samostojno, da bi se izognili vplivu drugih religioznih skupnosti. Med njimi je bil tudi Charles Russell, ki je takrat dopolnil dvajset let. Bili so resnično zainteresirani za drugi prihod nebeškega ženina Jezusa Kristusa. S preučevanjem Biblije so prišli do spoznanja, da bo Kristusova vrnitev nevidna, da se torej ne bo vrnil v človeškem, materialnem telesu, ampak v duhu, neviden, ker ni več človek iz krvi in mesa. Njegov prihod bo torej za ljudi neviden, vendar se bo s tem prihodom začela njegova nevidna navzočnost ali parousia. Ta prisotnost pa se bo razodela z dokazi.

»SEDEM ČASOV« — »ČASI POGANOV«

 5. S katerim časovnim obdobjem, ki ga je omenil Jezus, so se ukvarjali v svojem preučevanju Biblije in kaj je leta 1876. objavil Russell o koncu tega obdobja?

⁵ Med preučevanjem Biblije so se ti raziskovalci ukvarjali tudi s »časi poganov«, o katerih je govoril Jezus v Lukežu 21:24 in jih povezali s »sedmimi časi«, omenjenimi štirikrat v četrtem poglavju Daniela, v 16., 23., 25. in 32. vrsti. Kaj so ugotovili ti raziskovalci Biblije o tem, kdaj se bo po Božjem ukazu končalo teh »sedem časov« legalne vladavine poganov na Zemlji. V tem času se je pojavil v Brooklynu (New York) mesečnik »Bible Examiner« (Raziskovalec Biblije), ki ga je urejal George Storrs. Za ta časopis je leta 1876 napisal takrat štiriindvajsetletni Russell članek o tem vprašanju. Natisnjen je bil v XXI. zvezku, 1. številki, ki je izšla oktobra leta 1876. Na 27. in 28. strani tega časopisa je bil natisnjen Russellov članek pod naslovom: »Kdaj se bodo končali časi poganov?« V tem članku (stran 27) je Russell zapisal: »Sedem časov se bo končalo leta 1914 n. št.«

 6. a) Pri izdaji katere knjige, objavljene leta 1877, je sodeloval Russell in kaj je v njej rečeno ob koncu časov poganov? b) Kdaj je po kronologiji, ki so jo rabili tedaj, preteklo šest tisoč let od ustvarjanja prvega človeka? Katero leto so označili za začetek sedmega tisočletja?

⁶ Naslednje leto (1877) je Russell skupaj z Nelsonom H. Barbourom iz Rochestra (New York) izdal knjigo Three Worlds and the Harvest of This World (Trije svetovi in žetev tega sveta). V tej knjigi je bilo rečeno, da bo pred koncem »časov poganov« leta 1914 n. št. štiridesetletna doba, ki se je začela leta 1874 n. št., z začetkom tri in pol letne žetve. Žetev se je, kakor so razumeli, odvijala pod nevidnim vodstvom Jezusa Kristusa, čigar prisotnost (parousia) se je začela leta 1874. Razumeli so, da se bo kmalu po začetku prisotnosti začelo milostno leto za vse človeštvo — kot protislika »milostnega leta«, ki so ga praznovali pod Mojzesovim zakonom. (3. Mojzesova 25. poglavje). Po biblijski kronologiji, ki so jo sestavili, je leta 1872 preteklo šest tisoč let človeškega bivanja na Zemlji. Vendar pa po njihovem mnenju Gospod Jezus ni prišel ob koncu šestega tisočletja človeškega obstoja, ampak v oktobru 1874. leta, na začetku milostnega leta v protisliki. Leto 1874 so imeli za zadnje leto šestih tisočletij, v katerih je vladal človeštvu greh. Verovali so, da živijo ljudje od takrat v sedmem tisočletju. — Razodetje 20:4.

 7. a) Zakaj je imel Russellov verski časopis, ki je začel izhajati leta 1879, v imenu tudi »glasnik Kristusove prisotnosti«? b) Kaj bi se moralo zgoditi ob koncu »prisotnosti« istočasno s koncem časov poganov leta 1914?

⁷ Zaradi takšnega razumevanja je odšel razred »čiste device« proti nebeškemu ženinu leta 1874, ker so verovali, da je tega leta prispel in da je od tedaj nevidno prisoten. Člani tega razreda so mislili, da že žive v času nevidne prisotnosti ženina. Zato je Charles T. Russell verski časopis, ki ga je začel izdajati julija 1879, poimenoval »Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti«. (Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence). Že takrat je poznal prevod Biblije Benjamnia Wilsona The Emphatic Diaglott, v katerem je grška beseda parousia v Matevžu 24:3 in na drugih mestih prevedena z »navzočnostjo« in ne s »prihodom«. Novi časopis je naznanjal Kristusovo nevidno prisotnost, ki se je začela leta 1874. Ta čas navzočnosti naj bi trajal do konca »časov poganov« leta 1914, ko naj bi bili poganski narodi uničeni, ostanek razreda »čiste device» pa bi bil po smrti in vstajenju v duhu vzet k svojem ženinu v nebesa. Tako bi razred, prikazan s petimi modrimi devicami, vstopil skozi vrata na svatbo.

 8. a) Kateri dan je preostanek »čiste device« hrepeneče pričakoval in zakaj? b) Kaj je Russell izjavil zjutraj tega dne svojim sodelavcem v glavnem uredništvu v Brooklynu?

⁸ Ko so minevala leta in se je čas približeval, je ostanek razreda »čiste device« napeto pričakoval kritični datum — prvi oktober 1914. Takrat se je ta skupina kristjanov popolnoma ločila od tega nečistega sveta in se popolnoma »predala« Bogu s potopitvijo pod vodo. Prizadevali so si, da bi njihova luč svetila do srečanja z zaročencem v nebesih. Končno je napočil prvi dan meseca oktobra, leta 1914. Tega dne zjutraj je Charles T. Russell, predsednik Watch Tower and Tract Society dejal svojim sodelavcem v glavnem uradu v Brooklynu (New York): »Časi poganov so minili; dnevi njihovih kraljev so potekli.«

 9. Kakšen zaključek se je vsilil po Russellovi smrti?

⁹ Vendar se njihovo pričakovanje, da bodo po koncu časov poganov v poveličanju vzeti v nebesa ni izpolnilo. 31. oktobra leta 1916 je Russell umrl in prepustil mesto predsednika drugemu. Nekaj ni bilo dobro izračunano.

10. a) Kaj se je 1. oktobra 1914. leta primerilo preostanku razreda »čiste device« na Zemlji? b) Kdaj je preganjanje doseglo višek in katero pismo je pokazalo njihovo željo po združitvi s zaročencem v nebesih?

¹⁰ Namesto da bi poveličana krščanska cerkev prišla v nebesa, so se 1. oktobra leta 1914 za vse, ki so se želeli srečati z nebeškim ženinom, začele velike težave. V letih prve svetovne vojne, ki so minevala v strahotah, je prišlo preganjanje, ki se je zgrnilo nad razredom »čiste device« v največji možni meri. To je bilo leta 1918, ko so bili novi predsednik Watch Tower Society Joseph F. Rutherford s sekretarjem — blagajnikom tega združenja W. E. Van Amburgom in s še šestimi drugimi krščanskimi sodelavci glavnega urada v Brooklynu (New York) nepravično obsojeni pred zveznim sodiščem in zaprti v federalnem zaporu v Atlanti (Georga). Predsednik Rutherford je pisal iz svoje celice krščanskim sodelavcem, ki so bili preganjani izven rešetk in zidov zapora, pismo. Del tega pisma je bil natisnjen na četrti strani programa štiridnevnega sestanka International Bible Students Association, ki je bil od 30. avgusta do 2. septembra leta 1918 v Milwaukeeju (Wisconsin)a To pismo je razodelo, kako je razred »čiste device« koprnel po čimprejšnji združitvi z ženinom v nebesih, kar je še zlasti očitno v vrsticah, ki jih tukaj citiramo:

IZRAELU BOŽJEMU

Ljubljeni v Kristusu!

Jetniško življenje je za nas nenavadno in nam je tuje; pa vendar vsako izkušnjo sprejmemo z veseljem, ker gledamo na vse z nebeškega stališča. Sedaj zares lahko zapojejo:

»Minevajo, prehajajo vse zemeljske radosti,

Kristus je moj!«

Resnično, sedaj nimamo nič več zemeljskih radosti; z veseljem gledamo v prihodnost, na odhod v naš dom ... Večkrat smo v dilemi — ali bi se raje že ločili od vas ali pa prišli k vam in vam služili še nekaj časa, preden gremo domov. Njegova volja naj se zgodi! Prepričan sem, da bodo te izkušnje privedle cerkev do zrelosti za končno zbiranje. Vaša pisma in pisma dragih od vsepovsod nam kažejo, kako vsi željno pričakujejo, da ogenj požre žrtev ...

... Napravite vse, kar morete, da ohrabrite drage ovce Gospodove črede. Tolažite se med seboj s čudovito obljubo čimprejšnje in slavne vrnitve domov. Nikoli vas nisem tako ljubil kot sedaj. Kako bo lepo, ko se bomo ob Očetovem prestolu skupaj za večno veselili v nepopisnem veselju !...

Zahvaljujem se našemu dragemu nebeškemu Očetu, ker je poslal z menoj sedem bratov, da lahko skupaj uživamo te prednosti ...

Vedite, da imamo do vseh globoko ljubezen. Milost Gospoda Jezusa Kristusa naj bo v vas vseh.

Po njegovi milosti vaš brat in sluga

J. F. RUTHERFORD

11. a) Česa preostanek »čiste device« v času vseh teh preganjanj ni sprevidel glede leta 1874.? b) Kako dolgo so bili predstavniki združenja v zaporu in kako so bili osvobojeni?

¹¹ V času vseh teh težkih izkušenj sredi teme prve svetovne vojne preganjani preostanek razreda »čiste device« ni spoznal, da se ženin ni vrnil leta 1874 (od tedaj je minilo več kot štirideset let) in da še ni prišel čas za oznanilo: »Glej ženin! Pojdite mu naproti!« Čas za prerokovani nočni klic je bil še pred njimi, vendar zelo blizu. Predsednik Rutherford, ki je bil 21, junija junija 1918 obsojen na dvajset let, je prestajal kazen samo devet mesecev. 25. marca 1919 je bil s sedmimi tovariši prepeljan iz kazenskega zapora v Atlanti v Brooklyn (New York). 26. marca pa so bili izpuščeni ob jamstvu in izposlovali so obnovitev postopka. Spet so bili svobodni in so po vojni lahko nadaljevali z delom z vsemi ostalimi člani preostanka razreda »čiste device«. Ta preostanek ni bil vzet k prestolu svojega nebeškega Očeta iz teme tega hudobnega sveta, ampak se je zanj sedaj začelo novo obdobje krščanske službe na Zemlji.

12. Kateri del Jezusove prilike o »desetih devicah« je takrat preostanek izkusil?

¹² V tem kritičnem trenutku je preostanek doživel izpolnitev prerokovanja nebeškega ženina iz prilike o »desetih devicah«: »Opolnoči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu naproti. Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje.« — Matevž 25:6, 7.

13., 14. a) Kdo je v priliki oznanil ženinovo prisotnost in kako se je to izpolnilo? b) Katere posameznosti so od leta 1914 pokazale, da je nebeški ženin resnično prisoten?

¹³ V priliki niso »device« naznanile, da je prišel ženin. To je napravilo ženinovo spremstvo. Device so samo slišale hrup in tako so se leta 1918 n. št. vsi, ki so trdili, da so podobni devicam, ki so čakale zaročenca, da jih vzame na duhovno ženitno svečanost v Očetov dom, nenadoma znašli pred dejstvom, da je nebeški ženin nevidno prisoten.

¹⁴ Leto 1919 se je izkazalo za leto prebuditve vseh »devic«, modrih in nespametnih. Prva svetovna vojna se je končala, Društvo narodov je postalo mednarodna organizacija za ohranitev miru in varnosti. Od vsega začetka svetovne vojne leta 1914 se je izpolnilo dovolj dokazanih posameznosti Jezusove prerokbe o njegovi parousii ter o koncu tega starega sveta in iz njih se je izoblikovalo »znamenje«, da je Jezus Kristus zares vstopil v svoje nebeško kraljestvo leta 1914, ko so minili časi poganov. Svetovna in cerkvena zgodovina sta tedaj zares dokazovali, da je Kristus navzoč.

PRIPRAVILE SO SVOJE »SVETILNICE«

15. a) Zakaj je časopis Stražni stolp sedaj po pravici nosil tudi drugi del svojega naslova? b) Katero oznanilo, objavljeno v »Stražnem stolpu« 15. aprila leta 1919, je prebudilo njegove bralce po vsem svetu?

¹⁵ Časopis Stražni stolp je sedaj po pravici nosil drugi del svojega naslova — »glasnik Kristusove navzočnosti«. Osmerica krščanskih raziskovalcev je bila marca izpuščena iz zveznega zapora in lahko so prisostvovali letnemu praznovanju spominske večerje v nedeljo zvečer, 13. aprila 1919. Po nepopolnem poročilu o skupnem številu prisotnih, objavljenem v Stražnem stolpu 15. maja, je bilo 17 961 prisotnih. V Stražnem stolpu (15. aprila 1919) je bilo objavljeno, da so po plačilu kavcije 10 000 dolarjev izpustili na svobodo osem po krivem obtoženih bratov in da jim je na stotine kristjanov zaželelo dobrodošlico v Betelu v Brooklynu. To je bilo natisnjeno v Stražnem stolpu in glasniku Kristusove navzočnosti po vsem svetu in je ohrabrujoče delovalo na njegove bralce.

16. a) Za kaj je prišel tedaj čas po Izaiji 60:2? b) Kako so bili okrepljeni in ohrabreni raziskovalci Biblije in kakšen mednarodni shod so imeli?

¹⁶ Minil je čas duhovne zaspanosti in lenobe. Napočil je čas delovanja, kajti izpolnila se je prerokba iz Izaije 60:2: »Kajti glej, tema pokriva Zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije Jehova in slava njegova bode očitna nad teboj.« Situacija v svetu je zahtevala pogumne akcije vseh blagoslovljenih raziskovalcev Biblije. Kristjani, ki so pričakovali ženina, so dobili nove moči; v Stražnem stolpu 1. in 15. avgusta sta bila natisnjena dva članka na temo »Blagoslovljeni so, ki jih ni strah«. Najavljene so bile tudi priprave za mednarodni sestanek v času od 1. do 8. septembra v Cedar Pointu ob jezeru Erie. Na tisoče Božjih »maziljencev« se je prebudilo iz duhovnega sna in se napotilo na kraj sestanka. 6 000 prisotnih je vsak dan poslušalo program. Ta pomembni sestanek je nudil »posvečenim« priložnost, da obnovijo svojo odločitev, da bodo v svoji službi Bogu nadvse budni in aktivni.

17., 18. a) Katera publikacija je bila najavljena na »generalni skupščini« na »skupni delovni dan« in kaj se je od nje pričakovalo? b) Kakšno pobudo je dalo vabilo iz 3. odstavka? Ali so bili dogodki na tem kongresu samo prehodnega značaja?

¹⁷ Veliko navdušenje je izzvala izjava predsednika J. F. Rutherforda na »skupni delovni dan«, v petek, 5. septembra, da nameravajo izdajati od 1. oktobra 1919. leta nov časopis z naslovom »Zlati vek«. Skupaj s časopisom »Stražni stolp« bi oznanjal veselo vest o Božjem mesijanskem kraljestvu. »Posvečeno« Božje ljudstvo je bilo spodbujeno k pridobivanju predplačnikov in pričakovali so, da bo naklada kmalu dosegla 4 000 000 izvodov. Kasneje so objavili še dodatna navodila o postopanju pri oznanjevanju po vsem svetu in sicer v članku, dolgem dve strani in pol z naslovom »Oznanjevanje kraljestva«, ki je bil objavljen v Stražnem stolpu, 15. septembra 1919. leta, na straneh od 279—281.

¹⁸ Tretji, zadnji odstavek tega članka je vseboval odločen poziv vsem bralcem: »Pridruži se čimprej! Vedi, da pri tem delu nisi časopisni agent, ampak poslanec Kralja kraljev, gospodov Gospoda in na dostojanstven način ljudem oznanjaš prihod zlatega veka, slavnega kraljestva našega Gospoda in učitelja, ki so pravi kristjani zanj molili in vanj upali mnoga stoletja«! Hitro se je pokazal živ odziv na to vabilo k novemu načinu dela za kraljestvo in danes, več kot triinpetdeset let kasneje, izhaja ta časopis pod imenom »Prebudi se!« v 7 500 000 izvodih. Navzočnost 6 000 »posvečenih« kristjanov v Cedar Pointu (Ohio) in njihovo veselje ob napovedi časopisa »Zlati vek« v petek, 5. septembra 1919 ni bila samo stvar trenutnega pomena, nebistvena za potek zgodovine razreda »čiste device« v času resnične Kristusove navzočnosti (parousiae). Razred devic od takrat ni več zaspal!

19. Kaj je bilo treba storiti, da bi svetilke zopet dobro delovale, in kaj je pripeljalo do različnega mišljenja med devicami?

¹⁹ Takrat so zares vstale vse device in pripravile svoje svetilnice. (Matevž 25:7) V priliki so gotovo hotele device ponovno napolniti svoje svetilnice z oljem, ker ga je zmanjkalo. Toda glej, nespametne device niso mogle napolniti svojih svetilnic, ker niso prinesle s seboj posod z oljem, kakor modre device. Zaradi tega so se morale device ločiti. Zakaj? V Matevžu 25:8, 9 je to pojasnjeno z besedami: »Nespametne pa reko modrim: »Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo. Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.«

20. Ali so bile modre device sebične, ko so odklonile delitev olja z nespametnimi devicami? Za kaj so se modre device odločile?

²⁰ Lahko si predstavljamo, kako težko bi bilo »nespametnim devicam« ob tem nočnem času najti odprto trgovino ali trgovca, ki bi jih oskrbel s potrebnim oljem. Ali niso bile »modre device« sebične, ker niso delile svoje zaloge olja z »nespametnim devicami«? Nikakor ne! Če bi tako napravile, ne bi niti ena izmed desetih devic prišla do vrat ženinove hiše in na ženitovanje. Če bi razdelile zalogo med vseh deset devic, bi svetilke ugasnile, še preden bi prispele do cilja. »Modre device« so pokazale, da se čutijo dolžne priti tja, že ko so vzele s seboj zaloge olja. To tudi kaže, da so bile trdno odločene priti in niso dopustile, da bi jih kdo pri tem oviral in bi zamudile na ženinovo slavje. Razen tega bi lahko »nespametne device« dobile olje tudi kje drugje, ne da bi s tem ogrožale »modre device« na njihovi poti do cilja.

21. Ali bi razred »modrih devic« ne upošteval želje nekoga, ki bi rad proučeval Biblijo in se učil o ženinu?

²¹ Kako pa so se odvijali ti dogodki, opisani v priliki, sedaj, v času navzočnosti ali parousie nebeškega ženina? Ali to pomeni, da bi razred »modrih devic« zavrnil prošnjo kateregakoli poštenega človeka, ki bi slišal za nevidno navzočnost Gospoda Jezusa Kristusa in želel proučevati z njimi Biblijo, da bi tudi on prispeval k ženinovi slavi? Ali bi razred »modrih« devic dejal temu človeku: »Znajdi se sam«? Ali bi se pregrešil zoper pomen prilike, če bi pomagal ljudem, ki želijo spoznati Božjo besedo, se napolniti s svetim Duhom? Ne, nikakor ne.

22. Česa ne smemo pozabiti o pomenu visoko vzdignjenih svetilk v zvezi z razdelitvijo olja in kaj predstavlja olje?

²² Zakaj razred »modrih devic« v priliki ni hotel deliti svojega »olja« z razredom »nespametnih devic«? Vedeti moramo, da pomeni imeti olje v posodi isto kot imeti simbolično »olje« v samem sebi. Človek, čigar svetilka svetlo gori, je človek, ki dovoli, da sveti njegova svetloba kot svetleče telo v temi tega sveta, da bi se videla njegova dobra dela in bi ljudje zato slavili Boga. (Matevž 5:14—16; Filipljanom 2:15) To simbolično »olje« daje vir svetlobe in predstavlja dvoje: Božjo besedo, ki je svetilka in luč oboževalcu (Psalm 119:105) in Božjega svetega Duha, ki naj odkriva Božjo besedo in v vseh, ki ga imajo, pospešuje rast čudovitih Božjih lastnosti, ki se imenujejo »sadovi Duha«. (Galatom 5:22, 23; Efežanom 5:18—20) Ali naj torej »modre device« zmanjšajo svoje zaloge »olja«, ki omogoča, da svetilke svetijo? Ali naj tudi same nehajo svetiti?

23. a) Kaj bi hotel razred »nespametnih devic« napraviti z razredom »modrih«? b) Katere »kristjane« predstavlja razred »nespametnih devic«?

²³ Ravno to pa bi bilo všeč razredu »nespametnih devic«. »Nespametne« bi želele napraviti kompromis z »modrimi«. Oznanitev nevidne navzočnosti nebeškega ženina leta 1919 n. št. je bil izziv vsem, ki so mislili, da pripadajo razredu »devic« in da želijo srečati ženina in z njim deliti veselje. »Nespametne device« pa so kristjani samo navidez, samo po imenu, zahtev pravega krščanstva pa ne izpolnjujejo. Morda imajo nekakšno biblijsko znanje, ki pa je obarvano s sektaškim razumevanjem. Morda biblijsko znanje, ki ga imajo, nanje vendarle tudi vpliva, a ne v toliki meri, da bi pod delovanjem Božjega duha razvili »sadove Duha«. Njihovi postopki ne ustrezajo prerokovanim vzornim postopkom pravih kristjanov. Svetijo samo z imenom — kot takoimenovani kristjani v religioznem formalizmu ene od krščanskih sekt, pričakujoč, da bodo prišli po smrti v nebesa.

24. a) Ali njihovo religiozno stališče razredu »nespametnih devic« sploh dopušča spoznati dokazana dejstva o ženinovi prisotnosti? b) Na kateri navedeni nivo hočejo »nespametne device«, da bi se spustile »modre«, da bi tako lahko med seboj sodelovale?

²⁴ Zaradi religioznega stališča, ki so ga osvojili, niso dorasli izzivom polnočnega klica: »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!« Ne morejo ga razumeti, ker ne priznajo dokaznega dejstva o ženinovi navzočnosti od leta 1914. Pravijo, da verujejo v ženina in cerkev kot njegovo nevesto, vendar pa hočejo srečati ženina in sodelovati v njegovem veselju na način, ki je lasten samo njim ali njihovi religiozni skupnosti. Torej bi bila skupna prizadevanja tega razreda in razreda »modrih devic« možna samo s kompromisom. Potrebna bi bila skupna vera in združevanje z vsemi takoimenovanimi kristjani, ki se imajo za nebeške dediče. Razred »modrih devic« bi moral razdeliti svoje zaloge duhovnega »olja« in se spustiti s krščanske ravni, ki jo je dosegel, na raven nepremišljenih religionistov. Pripadniki razreda »modrih« bi morali postati religiozno nespametni, da bi podpirali družbo »nespametnih« in »nepremišljenih« kristjanov, ki so to le po imenu.

25. a) Za katero vprašanje gre torej pri razredu »modrih« devic? b) Katerim besedam Petra in Pavla morajo ustrezati, da bi izpolnile zahteve?

²⁵ Vprašanje je jasno: »Ali bo razred »modrih« devic dovolil, da pride pod vpliv religioznih čustev takoimenovanega krščanstva? Ali bodo člani razreda dopustili, da izteče njihovo duhovno »olje«, da bodo nesposobni svetiti do konca kot pravi kristjani, da bodo morali s časom zapustiti sprevod s svetilkami, ki bo pospremil ženina do vrat ženitovanjskega prostora? Kot pravi apostol Peter v 2. listu 1:10 se morajo truditi, »da utrdite poklic svoj in izvoljenje«. Posnemati morajo apostola Pavla, ki je proti koncu svojega življenja zapisal: »Bojeval sem dobri boj, dokončal tek, ohranil vero; že mi je pripravljen pravičnosti venec, ki mi ga podeli Gospod tisti dan, pravični sodnik; a ne samo meni, ampak tudi vsem, ki so ljubili prihod njegov.« Ustrezati morajo v vseh krščanskih merilih, da bodo lahko prišli na ženinovo svatbo. — 2. Timoteju 4:7, 8.

26. Kako je bil razred »modrih« devic omejen v delovanju v obdobju prve svetovne vojne in zakaj se je leta 1919. ločil od razreda »nespametnih devic«?

²⁶ Zato se je razred »modrih devic« ločil od ljudi, ki samo trdijo, da so kristjani, tako kakor so v priliki o »pšenici in ljuljki« loči pšenica od ljuljke. V času prve svetovne vojne so člani tega razreda prišli v jetništvo Babilona velikega, svetovnega vladarja krive religije in njegovih vojaških, političnih in pravnih sodelavcev. Bili so omejeni v svobodnem delovanju zaradi strahu pred ljudmi na vplivnih položajih, bili pa so tudi v dobesednem ujetništvu, zaprti v vojaških taboriščih, v taboriščih na prisilnem delu in v drugih zaporih. Leta 1919 so se odzvali klicu z nebes v zvezi z Babilonom velikim. »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Razodetje 18:4) O tem dejanju niso mogli skleniti kompromisa z razredom »nespametnih devic«. Bolj so poslušali Boga kot Babilon veliki in njegove svetske sodelavce. Niso mogli skupaj z Babilonom velikim oboževati podobe divje zveri, osme svetovne sile, ustanovljene leta 1919. — Razodetje 13:14, 15; 14:11, 12; 17:1—18.

27. Kakšno je bilo od samega začetka stališče »modrih devic«, kar dokazuje tudi javno predavanje v nedeljo, 7. septembra 1919. leta?

²⁷ Razred »modrih« devic je imel že od vsega začetka o tej stvari nedvoumno stališče. Temu v dokaz je imel predsednik Rutherford v nedeljo, 7. septembra 1919, popoldne na srečanju v Cedar Pointu javno predavanje »Upanje tlačenega človeštva«, v katerem je poudaril Božje negodovanje nad Društvom narodov. Citiramo del zapisa v Star Journalu, časopisu mesta Sandusky (Ohio), v ponedeljek, 8. septembra 1919 leta:

Predsednik Rutherford je v nedeljo popoldne govoril skoraj 7 000 ljudem, zbranim pod drevjem. Izjavil je, da Društvo narodov, ki so ga sestavile politične in ekonomske sile, želi pomagati človeštvu pri vzpostavljanju miru in pri napredku, kar naj bi privedlo do dobrih rezultatov. Tedaj je zagotovil, da bo prišlo nad Društvo narodov povsem zagotovo Božje negodovanje, ker je duhovništvo — katoliško in protestantsko, — ki se ima za Božjega zastopnika, zanemarilo njegov načrt in podprlo in odobrilo Društvo narodov kot politični izraz Kristusovega kraljestva na Zemlji. (Stražni stolp 1. oktobra 1919, stran 298; prvi stolpec).

28., 29. Zakaj je razred »modrih« devic zastopal takšno stališče in katerega sramotilnega izraza, zapisanega v Jakobu, ni mogoče uporabiti zanje?

²⁸ Razred »modrih devic« je veroval, da je bilo kraljestvo Božjega ljubljenega Sina vzpostavljeno na nebu po koncu časov poganov leta 1914. Brez kompromisa se je postavil na stran Božjega kraljestva in ni hotel priznati in oboževati kakršnegakoli nadomestka. Ni si mogel privoščiti razdelitve duhovnega »olja« in zmanjšanja svojega deleža predanosti Božjemu mesijanskemu kraljestvu. Zaradi te trdne odločitve za kraljestvo v tem svetu niso postali bolj priljubljeni niti niso postali prijatelji tega sveta. Svet jih je samo še bolj zasovražil. Vendar ta mržnja in sovraštvo sveta še jasneje razodeva, da trdno držijo obljube nebeškemu kralju, ženinu. Nanje se ne more nanašati sramotilen izraz »prešeštnice«, ki ga je učenec Jakob namenil nekaterim članom skupščine prvega stoletja, ko je dejal:

²⁹ »Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« — Jakob 4:4.

30., 31. Komu izkazuje razred »modrih devic« lastnosti zaročene device in kako je ta lepota ženina in neveste opisana v Izaijinem prerokovanju?

³⁰ Polne zaloge duhovnega »olja« so brezkompromisno rabili sami, da bi ostali »svetilnice«, goreče z jasnim, svetlim plamenom. Razred »modrih devic« slavi svojega nebeškega ženina, s katerim je zaročen in mu obljubljen za ženo. Člani tega razreda svetijo s svetlobo zvestobe, čistosti, neomadeževanosti, nedolžnosti z lastnostmi, ki se zahtevajo od vseh članov nebeške zaročenke edinega moža Gospoda Jezusa Kristusa. Vesele se skupaj z njim, ker je napočil Božji čas za ljubljenega Sina, da odpelje svojo nevesto domov. Skupaj z njim se veselijo in kličejo, kot je zapisano: »Kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe Bog tvoj.« (Izaija 62:5) Da bi pristajali njegovi lepoti, želijo tako kot nevesta na poročni dan biti lepe in zato sprejemajo nakit, ki jim ga je dal nebeški Oče. Ta lepota ženina in neveste je opisana v Izaiji 61:10 takole:

³¹ »Kajti odel me je z obleko zveličanja, s plaščem pravičnosti me ogrnil, kakor se ženin po duhovniško pokriva z vencem in kakor se nevesta diči z dragotinami svojimi.«

32. Kako sveti razred »modrih devic« v čast svojemu ženinu?

³² Razred »modrih devic« ne želi delati ničesar, kar bi vrglo senco na slavo nebeškega ženina, ki sveti kot sonce: »In ono izhaja kakor ženin iz stanice svoje.« (Psalm 19:4, 5) Dolžnost razreda »modrih devic« je torej, da svetijo kot svetilke na čast ženinu, s tem da razvijajo krščanske lastnosti, po katerih se razlikujejo od religiozne nečistnice, Babilona velikega in njenih nemoralnih »hčera«. Tako sijoči svojega ljubljenega ženina človeštvu ne predstavljajo napačno.

KUPOVANJE OLJA ZA SVETILNICE PRI TRGOVCIH

33. Kaj samo so po Jezusovi priliki »modre« device lahko rekle nespametnim in kaj so »modre« s tem dokazale?

³³ Zaradi pomanjkanja duhovnega »olja« razred »nespametnih« devic ne sveti v čast ženinu, ki je prišel, bil nekaj časa navzoč in odšel naprej na svatbeno ženitovanje. Do »olja«, ki so ga prinesle s seboj »modre device«, da bi lahko sledile ženinu, nimajo nobene pravice. Po priliki lahko »modre« device rečejo »nespametnim«: »Da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.« (Matevž 25:9) S takšnim stališčem so se »modre« device še enkrat izkazale za »modre«. »Nespametne« pa svojo nespametnost, nepremišljenost, nepreudarnost, ki jih pelje v propad; da bi napolnile svoje svetilke z oljem, so ga prisiljene iskati pri trgovcih.

34., 35. Kako je oznanjeno nakupovanje olja v izpolnitvi prilike? Kaj se je po priliki med tem časom zgodilo?

³⁴ Tako je tudi v izpolnitvi prispodobe. »Nespametne« so bile prisiljene, da se same oskrbijo s potrebnim duhovnim »oljem«. Šle so tja, kjer so na temelju svojih verskih čustev predvidevale, da bodo lahko dobile »olje«, ki jim bo po njihovem prepričanju omogočilo priti v nebo. Zato so zahtevale od svojih religioznih skupnosti »olja«, ki so ga prodajale in pri takšnih trgovcih so dobile takšno »olje«, da so ga bile pripravljene plačati, brez prave ljubezni do nebeškega zaročenca. Toda ali jim bo to religiozno »olje«, kupljeno za drag denar pri trgovcih, omogočilo vstop na ženitovanje? O tem beremo:

³⁵ »Ko pa gredo kupovat, pride ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo z njim na svatovščino; in vrata se zapro.« — Matevž 25:10.

36. Katere device so bile z ženinom v svečanem sprevodu in kaj jim je omogočilo, da opravijo preizkus pri »vratih«?

³⁶ »Modre« in »nespametne« device so šle vsaka po svoji poti — »nespametne« so šle proč od ženina, »modre« pa so mu šle naproti. »Modre« device so srečale ženina še pred hišo, v kateri naj bi bilo ženitovanje. Z mesta, kjer so ga srečale, pa do hiše, kjer naj bi bilo ženitovanje, se je pomikala s svetilkami osvetljena povorka in v tem času so bile »modre« device skupaj s svojim ženinom, ki je bil prisoten. Ko je vesela povorka prišla do hiše, kjer je stanoval ženin in stopila skozi vrata v notranjost, so svetilnice »modrih« devic veselo gorele. Njihove zaloge olja so bile dovoli velike, da so prišle do »vrat«. Tako so »modre« device dokazale, da so del povorke, ki je šla z ženinom v korak. Tako so si pridobile pravico do sodelovanja na svatovščini. Kako pomembna je njihova pripravljenost, je v priliki poudarjeno z besedami: »In tiste, ki so bile pripravljene, odidejo z njim na svatovščino.« Vrata se niso zaprla pred njimi, ampak šele za njimi.

37. Za kakšne se morajo izkazati današnje »device«, ko pridejo do kraja, na katerem se opravlja nadzor in v kakšnem stanju sprejema ženin razred »neveste«?

³⁷ Izpolnitev prilike v našem času je v tem, da razred »modrih« devic hodi še naprej in bo hodil do konca v povorki, ki slavi in poveličuje ženina. Ko pridejo do »vrat«, se izkažejo vredne biti na svatovščini. Pri pregledu, ki ga opravlja nebeški ženin, ki so mu obljubljene za ženitev, se izkaže, da svetijo s krščanskimi lastnostmi, ki jih tudi pričakuje od svoje »neveste«. Kristusu se predstavljajo kot »čista devica«, ki se niso »pokvarile« in se »odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.« (2. Korinčanom 11:2, 3) Zato ženin lahko sprejme »modre« device sedanjosti kot del krščanske skupščine, o čemer je zapisano: »Da pripravi sam sebi slavno cerkev, ki nima madeža ali gube ali kaj enakega, ampak da bode sveta in brezmadežna.« — Efežanom 5:27.

»IN VRATA SE ZAPRO«

38. Koliko jih bo sprejetih na ženitovanje? Kdaj se bodo »vrata« na višjo zapoved zaprla in zakaj?

³⁸ Ko bo doseženo število 144 000 članov razreda nebeške »neveste, ne bo nihče več spuščen skozi vrata na svatbo. Toda, kdaj se bodo vrata zaprla? Ko bo v času, ki ga je Bog določil, izbruhnila »velika stiska« in se bo začelo uničevanje takozvanega krščanstva in vseh drugih delov religiozne nečistnice, Babilona velikega, svetovnega kraljestva krive religije. Takrat bo za vse, ki trdijo, da so kristjani, da bi izšli iz Babilona velikega, da ne bi imeli deleža v njegovih grehih in v njegovi smrtni muki. (Razodetje 18:4) Dejstvo, da bodo dnevi »velike stiske« prikrajšani zaradi »izvoljenih«, je dokaz, da bo število »izvoljenih« (144 000) izpolnjeno še pred začetkom »velike stiske«. In takrat se bodo vrata zaprla.

39. Kaj se zgodi ob koncu prilike o »desetih devicah«?

³⁹ Kaj pa se bo zgodilo takrat? Prilika o »desetih devicah« govori o tem na koncu, z besedami: »Poslej pa pridejo tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam! On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas.« — Matevž 25:11, 12.

40. Zakaj ženin po pravici lahko reče nespametnim devicam: »Ne poznam vas«?

⁴⁰ Pet »nespametnih« devic je pri trgovcih nakupilo olje, kakršnega so pač mogle dobiti in prišle so do vrat s prižganimi svetilkami. Vendar pa svetilke niso gorele v čast ženinu. Niso svetile v povorki, ki ga je srečala in z veseljem spremljala. Zakaj naj bi jih potem ženin priznal za del svoje povorke? Z ničimer ne morejo dokazati, da so res del povorke. Prav ničesar niso prispevale k sijaju njegove svatbene povorke. »Ne poznam vas«. In tako ima vso pravico, da mu mi treba odpreti vrat.

41. Kaj bo spoznal razred »nespametnih devic«, ko se bo začela »velika stiska« za navidezno krščanstvo?

⁴¹ Ko se bo nad krščanstvom, najbolj odličnim delom religiozne nečistnice, Babilona velikega začela »velika stiska«, bo njihovo upanje, da po srečanju pridejo v nebesa, omajano in dvomljivo. Spoznali bodo, da niso pripadali pravi verski skupnosti, skupnosti, ki jo sestavlja »čista devica«, »nevesta, žena Jagnjetova«. Spoznali bodo, da ne bodo »vzeti« v nebo z mesenim telesom »Gospodu naproti v zrak«, kakor pojasnjujejo njihovi religiozni tolmači stavek iz 1. pisma Tesaloničanom 4:17. Res je, da so sijali kot člani ene ali druge religiozne skupnosti takoimenovanega krščanstva, vendar so bili samo kristjani po imenu. Kaj bo, ko se bo začela »velika stiska«? Takrat ne bo tako, kot so jim govorili njihovi duhovniki ali pridigarji, ampak kakor bo dejal nebeški ženin.

42. Kaj bo rekel ženinu, ker njegove religiozne skupnosti, ki so mu služile kot posrednik, ne bodo več obstajale?

⁴² Tisti, ki so jim bila vrata zaprta, bodo prepozno spoznali položaj, ponazorjen z zaprtimi vrati, ko bodo v »veliki stiski« izginile religijozne predstave na (katerih je temeljilo njihovo verovanje. Ker bo religiozna skupnost, ki so ji pripadali, uničena, se bodo morali obrniti naravnost na ženina, na glavo prave cerkve. Ker je njegova parousia nevidna in ga ne morejo videti — kot da je za zaprtimi vrati — ga bodo klicali, da bi videli, ali jih bo njihovo pripadništvo krščanstvu (a brez del) rešilo in jim omogočilo odhod v nebesa. Priznali so ga z usti in sedaj bi jih moral priznati tudi on? »Gospod, gospod«, bodo prosili v upanju, da jih bo uslišal. Zato bi moral odpreti vrata. Ali se bo to zgodilo?

43. a) Katerih Jezusovih besed iz pridige na gori o tistih, ki mu pravijo »Gospod«, razred »nespametnih devic« ni vzel resno? b) Kaj se bo zgodilo, ko bo ob koncu Jezus pokazal, da je s temi besedami mislil resno?

⁴³ Besed nebeškega ženina, ki jih je govoril, ko je bil še na Zemlji, niso vzeli zares. V pridigi na gori je dejal: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu in hudičev izganjali s tvojim imenom in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« Vendar bo v »veliki stiski« razred »nespametnih« devic videl, da je nebeški ženin izrekel te besede zelo zares; da je to temeljno načelo, ki se ga drži. Ne bo jim odprl vrat, da bi sodelovali na nebeškem ženitovanju. Pustil jih bo zunaj, v temi tega sveta, kjer bodo uničeni z vsemi ostalimi, ki »delajo proti-zakonje«. Po tem uničenju ne bodo obujeni v nebeško življenje.

44. S katerimi besedami je Jezus končal priliko o »desetih devicah« in česa »modre device« ne smejo dopustiti v zvezi s svojimi zalogami olja?

⁴⁴ Jezusove besede, s katerimi je poudaril točnost prilike o »desetih devicah«, so še posebno važne danes za nas, ki živimo v času »konca sveta«; rekel je namreč: »Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure«. (Matevž 25:13) Vsi, ki želijo biti podobni razredu petih »modrih devic«, morajo neprestano svetiti s svojo delavnostjo in krščansko osebnostjo, kar se pričakuje od vseh članov razreda »nebeške neveste«. S tistimi, ki se prizadevajo, da bi jih proglasili za soodgovorne za nespametnost in si tako prilaščajo pravico do malo ali mnogo duhovnega »olja«, ne smejo napraviti nobenega kompromisa.

45. V kakšni družbi »modre device« ne želijo biti in v čigavo čast morajo neprenehoma svetiti in zakaj?

⁴⁵ Za nobeno ceno se ne želimo izpostavljati nevarnosti, da bi naša svetloba ugasnila in bi se tako znašli v njihovi religiozni druščini. Potrebno nam je vse duhovno »olje«, s katerim se lahko oskrbimo. Naša vera v prihod in prisotnost ženina mora še naprej ostati močna, mi pa moramo kot del razsvetljene povorke še naprej hoditi po njegovih stopinjah, vse dokler ne pripelje svoje neveste, skupščine, do svoje hiše. Čas dolge ženinove odsotnosti je mimo. Prisoten je v vsej svoji slavi. Minil je čas dremavice in spanja. Sedaj je čas, da svetimo v njegovo slavo in se veselimo z njim v radosti, ki mu jo je pripravil nebeški Oče, ko mu je omogočil, da vzame k sebi svojo duhovno »nevesto« in to proslavi s svečanim ženitovanjem. Sedaj je nujno potrebno ostati buden, ker ne vemo niti za dan niti za uro, ko se bodo zaprla »vrata« možnosti in se ne bodo nikoli več odprla.

DEL »ZNAMEMJA« NJEGOVE PAROUSIE

46. a) V odgovor na katero vprašanje svojih apostolov je Jezus povedal priliko o »desetih devicah«? b) Kako razred »modrih devic« spoznava, da je tisto, kar pomeni višek prilike, resničnost in v katero dejstvo so zaradi tega prepričani?

⁴⁶ Priliko o »desetih devicah« je povedal Jezus v odgovor na vprašanje apostolov: »Kaj bo znamenje prihodu (parousii — navzočnosti) tvoji in koncu sveta?« (Matevž 24:3) Glavni del prilike se izpolnjuje od leta 1914 n. št. Ves svet lahko vidi, kako se izpolnjujejo vse posameznosti te prilike. Do potankosti izpolnjeni dogodki se niso dogodili ob strani, skrito, ampak javno, tako da so pazljivi ljudje to lahko videli in opazovali, ne glede na to, ali so njihov pomen razumeli ali ne. Tisti pa, ki pripadajo razredu »modrih« devic, spremljajo pomembna dogajanja, ki predstavljajo nove dokaze, da je nebeški ženin prišel leta 1914 n. št. in da živimo sedaj v času njegove nevidne navzočnosti ali parouslie. Njegovo prisotnost opažajo z očmi vere, ker imajo vidne dokaze izpolnitve prilike o »desetih devicah«. Povsem gotovi so, da se je konec tega sestava stvari začel leta 1914 n. št.

47. Kako tisto, kar so »modre« device storile po polnočnem klicu, da je ženin prišel, potrjuje pomen grške besede parousia?

⁴⁷ Tudi grška beseda, ki jo je zapisal apostol Matevž v svojem evangeliju, 24. poglavje, tretji stavek, pomeni »prisotnost« in ne »prihod«, kot jo prevajajo mnogi prevajalci. O tem nas prepriča sama prilika. »Deset devic« se je prebudilo iz sna, ko so zaslišale polnočni klic: »Glej, ženin!« Ko so opazile razsvetljeno povorko, so vedele, da je ženin prišel do njih in tiste, ki so bile pripravljene, so se priključile njegovemu spremstvu. Od tega trenutka naprej mineva določeni čas, dokler ne pridejo vsi do ženinove palače, kjer bo ženitovanje, na katerem bodo sodelovali vsi poklicani, ki bodo tega vredni. Ženinova prisotnost (parousia) traja torej od trenutka njegovega prihoda, pa vse dokler svoje neveste ne pripelje do hiše, ki je zanjo pripravljena.

POPRAVA NAPAČNEGA RAZUMEVANJA

48. a) Katerega leta se je po izračunu urednika in izdajatelja Stražnega stolpa in glasnika Kristusove prisotnosti začela Jezusova prisotnost? b) Katero leto so tedaj imeli za leto ustvaritve človeka, kakor je bilo nekaj let natiskano na naslovni strani Stražnega stolpa?

⁴⁸ Res je, da je urednik in izdajatelj časopisa Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti računal, da se je »prisotnost« ali parousia nebeškega ženina začela leta 1874 n. št. Razen tega so Russel in njegovi sodelavci izračunali, da je Jehova Bog ustvaril prvega človeka leta 4128 pr. n. št., kar bi pomenilo, da se leta 1872 n. št. končuje šest tisoč let človeškega bivanja na Zemlji. Leta so začeli šteti po tem računanju časa in tako so bila na naslovni strani časopisa Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti od 1. julija 1906 pa do 15. septembra 1928 navedene letnice, ki so ustrezale izračunanem času. V prej omenjenih izdajah je bil datum prve številke »1. julij 1906. leta Gospodovega — anno mundi 6034«, a zadnje »anno mundi 6056 — 15. september 1928«. Za anno mundi ali »leto sveta« je bilo izračunano leto 4128 pr. n. št.

49. Katerega leta sta po tedanjem izračunu grešila prva človeka? b) Kdaj bi potem moral biti začetek tisočletja satanovega zapora in Kristusove vladavine?

⁴⁹ Dve leti so vzeli za obdobje brezmadežnosti popolnega moža in žene v Edenskem vrtu, za njuno življenje torej, preden sta grešila. Tako so izračunali, da sta se pregrešila leta 4126 pr. n. št. Po tem izračunu je preteklo šest tisoč let suženjstva grehu leta 1874 n. št.; jeseni tega leta naj bi se začelo sedmo tisočletje. Takrat naj bi bil tudi satan povzročitelj greha, zvezan in vržen na dno brezna in Kristus naj bi začel vladati prerokovanih tisoč let. To bi pomenilo, da je leto začetka Kristusove vladavine tudi leto njegove vrnitve in začetek njegove prisotnosti ali parousie.

50. Katero opombo v Dejanju apostolov 13:20 po Wilsonovem prevodu Biblije The Emphatic Diaglott so upoštevali pri tem računanju časa?

⁵⁰ Tako so izračunali čas na osnovi prevoda Biblije Benjamina Wilsona The Emphatic Diaglott v opombi k Dejanjem apostolov 13:20, kjer piše: »In potem jim je dajal sodnike za štiristo in petdeset let, vse do proroka Samuela.« Opomba k navedenemu stavku se glasi:

Na tem mestu se je pojavila težava, ki je biblijskim kronologistom zadela precej glavobola. Tukaj navedena številka je drugačna od tiste, v 1. Kraljev 6:1. Bilo je več poskusov, da bi ta problem rešili, vendar se je samo ena rešitev zdela zadovoljujoča, namreč pojasnilo, da je bil tekst v 1. knjigi Kraljev 6:1 zapisan napačno, da je hebrejska številka he (5) zamenjana s številko dalet (4), kateri pisavi sta si zelo podobni. Tako bi bilo od izhoda pa do gradnje templja 580 let (namesto 480), kar se sklada tudi s Pavlovo kronologijo.

51. a) Kaj je napisal Russell na 53. strani knjige »Prišel je čas« o 1. Kraljev. 6:1? b) Kdaj je bil po tem pojasnilu ustvarjen človek, kdaj je minilo 6000 let od prvega greha in kdaj bi se moralo začeti veliko sveto leto?

⁵¹ V skladu s tem piše v 1. knjigi Kraljev 6:1 na 53. strani knjige C. T. Russella »Čas je blizu« (The Time ist at Hand):

Očitno je, da bi moralo pisati petsto osemdeset. Verjetno je nastala napaka pri prepisovanju. Če prištejemo k štirim Samuelovim letom štirideset Davidovih in štirideset Savlovih in šestinštirideset od odhoda iz Egipta do razdelitve dežele dobimo sto trideset. Če to odštejemo od štiristo osemdeset nam ostane samo tristo petdeset let za obdobje sodnikov namesto štiristo petdesetih let, ki so navedene v knjigi Sodnikov in v Dejanjih apostolov 13:19—21. Hebrejska pisava števila dalet (4) je zelo podobna številki he (5) in najverjetneje se je tu napravila napaka pri prepisovanju. Če bi v 1. knjigi Kraljev 6:1 prebrali petsto osemdeset let bi bilo to popolnoma v soglasju z drugimi zapisi.

Po takšnem dodajanju stotih let biblijski kronologiji za obdobje sodnikov je stvarjenje človeka postavljeno v leto 4128 pr. n. št., šest tisoč let človekovega bivanja na Zemlji pa bi minilo leta 1872 n. št. (Čas je blizu — The Time Is at Hand, 42. stran). Ker so mislili, da je od stvarjenja človeka do njegovega prvega greha poteklo dve leti, so izračunali, da je leta 1874 minilo šest tisoč let, odkar je človek grešil, in da se je tedaj začelo sedmo tisočletje, v katerega bo po Kristusovi vladavini odstranjen greh. Potem bi se tedaj moralo začeti veliko sveto leto.

52. Ali se 450 let, omenjenih v Dejanjih apostolov 13:20, v najstarejših grških manuskriptih in v modernih prevodih Biblije nanaša na čas pred obdobjem sodnikov ali po njem?

⁵² V najstarejših rokopisih krščanskih grških tekstov je stavek v Dejanju apostolov 13:20 zapisan drugače kot v prevodu The Emphatic Diaglott in v King James Authorised Version of the Bible. V najstarejših rokopisih se štiristo petdeset let ne nanaša na obdobje sodnikov. To nam potrjuje The New English Bible (leta 1970), ki prevaja Dejanja apostolov 13:20 takole: »Nekako štiristo petdeset let kasneje jim je postavljal sodnike — vse do preroka Samuela«. Jerusalem Bible (angleški prevod iz leta 1966) pa prevaja takole: »za kakih štiristopetdeset let. In potem jim je dajal sodnike do Samuela preroka.« Podobno se glasi ta stavek tudi v drugih prevodih (Reviside Standard Version Bible, 1952; American Standard Version Bible 1901; Luther Bibel 1964; srbohrvaški prevod Stvarnost; slovenski prevod iz leta 1974. itd.)

53. Ali so v starih hebrejskih biblijskih rokopisov za pisanje števil uporabljali črke abecede?

⁵³ Razen tega najstarejši hebrejski spisi, ki še obstajajo, kot tudi tisti, ki je bil najden ob Mrtvem morju, ne označujejo števil, omenjenih v Bibliji, s črkami abecede, ampak je izpisana številka s celo besedo, tako da pri prepisovanju ni moglo priti do napake v 1. knjigi Kraljev 6:1.b

54. a) Na začetek katerega obdobja bi delovalo sprejetje resnične biblijske kronologije? b) Ali je sprememba imena Stražnega stolpa, oziroma izpustitev besede »prisotnost« pomenila, da raziskovalci ne verujejo več v Kristusovo prisotnost?

⁵⁴ Biblija tako ne daje povoda za prištetje stotih let k razdobju sodnikov. Biblijska kronologija mora biti sprejeta taka, kot je v Bibliji, prišteta leta pa se morajo izpustiti. To pa bi brez dvoma vplivalo na začetek parousie ženina Jezusa Kristusa. Časopisu Stražni stolp je bil 1. januarja 1939. leta spremenjen naslov v Stražni stolp in glasnik Kristusovega kraljestva, od 1. marca 1939 pa se ta časopis imenuje Stražni stolp oznanjuje Jehovino kraljestvo. To ne pomeni, da izdajatelji tega časopisa sedaj niso več verovali v Kristusovo prisotnost ali parousio, ki je postajala vse bolj očitna. Pomeni le, da so več pozornosti posvečali Jehovinemu kraljestvu pod njegovim sinom Jezusom Kristusom, ker bo on opravičil Jehovino popolno suverenost.

55. a) Kdaj in kje je bilo prvič izpuščeno 100 let obdobja sodnikov in kdaj bi se zato moralo končati 6000 let človekovega obstoja? b) Kako je to vplivalo na leto 1874 in katero vprašanje se v zvezi s tem pojavlja?

⁵⁵ Leta 1943 je združenje Watch Tower Bible and Tract Society izdalo knjigo »Resnica vas osvobodi«. V 11. poglavju z naslovom »Računanje časa« (The Count of Time) ni več upoštevanih sto let, pridanih razdobju sodnikov in od tedaj so se ravnali po najstarejšem in najzanesljivejšem načinu branja Dejanja apostolov 13:20. Razen tega so upoštevali tudi dejstvo, da so Hebrejci številke izpisovali. To je pomaknilo konec šestega tisočletja človeškega bivanja na Zemlji proti 1970 letom. Jasno je, da leto 1874 n. št. ni moglo več veljati za čas vrnitve Gospoda Jezusa Kristusa in za čas začetka njegove nevidne prisotnosti, parousie. Tako je tisočletje, ko bodo satan in njegovi demoni vrženi v brezno in se bo začela vladavina 144 000 Kristusovih sodedičev v nebeški slavi še pred nami v bodočnosti. Kako pa je s Kristusovo prisotnostjo (parousia)? Na 324. strani prej omenjene knjige je povsem določeno rečeno: »Prisotnost kralja ali parousia se je začela leta 1914.« V Stražnem stolpu 15. julija 1949. leta (stran 215, odstavek 22) je zapisano: »... Mesija, Sin človekov je prišel s kraljevsko močjo 1914. leta Gospodovega in ... to predstavlja njegov drugi prihod in začetek njegove druge prisotnosti ali parousiae.«

56. a) Kateri novi prevod Biblije je bil izdan leta 1950 in kako je preveden stavek iz Dejanja apostolov 13:20? b) Kakšno pojasnilo je bilo zapisano v knjigi »To pomeni večno življenje« o Kristusovi prisotnosti na osnovi pravilne biblijske kronologije?

⁵⁶ Leta 1950 je bil izdan Novi svet prevod Krščanskih grških spisov (New World Translation of the Christian Greek Scriptures) z natančnejšim prevodom Dejanj apostolov 13:20, kjer je parousia vedno prevedena z »navzočnost, prisotnost«. Takoj zatem je izšla knjiga »To pomeni večno življenje« (This Means Everlasting Life). 21. poglavje ima naslov »Druga navzočnost glavnega posrednika življenja«. Celo poglavje razlaga to temo na osnovi popravljene biblijske kronologije. Od strani 220 do strani 222 beremo:

Dokazi^, ki smo jih ravnokar osvetlili, dokazujejo, da je bilo leta 1914 vzpostavljeno Božje kraljestvo in da je Božji Sin postavljen na prestol s pooblastilom, da vlada z železno palico med svojimi nasprotniki. Na koncu jih bo razbil na koščke in osvobodil stvarstvo vseh sovražnikov Božje suverenosti. — Psalm 2:8, 9.

Leto Gospodovo 1914. označuje čas Kristusove nevidne vrnitve v Duhu ... Njegov prihod v kraljestvo leta 1914. označuje tudi začetek njegove navzočnosti ali parousie. Ta grška beseda pomeni navzočnost, prisotnost.

... Čeprav nevidna, v duhu, je njegova navzočnost tolikega pomena za vse ljudi na Zemlji, da se to ne sme tajiti in se tudi ne bo ... »Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega«. — Matevž 24:26, 27.

Od leta 1914 je Kristus dokazal svojo drugo navzočnost ali parousio, jo manifestiral in razjasnil ljudem ne glede, kje so se nahajali.

57. a) Ali je začel Kristus vladati sredi svojih sovražnikov prej, preden so se končali časi poganov, torej pred letom 1914? b) Kdaj je storil ženin, da je odmeval polnočni klic, in kaj je nastopilo kot dokaz njegove prisotnosti?

⁵⁷ Kako zelo je to, da Kristus ni začel vladati štirideset let pred koncem »časov poganov« leta 1914, v skladu z navdihnjenimi spisi! Do tega trenutka je čakal na desnici svojega nebeškega Očeta, da začne vladati sredi svojih zemeljskih sovražnikov, ki jih Jehova polaga njegovim nogam za podnožje. (Psalm 110:1, 2; Hebrejcem 10:12, 13) Njegova kraljevska navzočnost ali parousia se je začela ravno leta 1914. Kot dokazuje zgodovina, je povzročil, da je leta 1919 odjeknil na Zemlji klic, ki je prebudil speče »device«, tako da so spoznale nujnost situacije. »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!« To povabilo jim je zagotovilo, da je nebeški ženin navzoč. Razred »modrih« devic mu je šel tedaj naproti. Člani tega razreda svetijo kot luči v tem mračnem svetu. Že to dejstvo je dokaz, da živimo v času obljubljene Kristusove navzočnosti. To pa je spet dokaz, da se je približalo Božje kraljestvo, v katerem bo vladal Kristus tisoč let.

58. Ali se lahko pri pojasnjevanju znamenja o približevanju Kraljestva zadovoljimo samo s priliko o »desetih devicah«?

⁵⁸ Izpolnitev preroške prilike o »desetih devicah« pa še ne predstavlja vsega »znamenja«, da se približuje tisočletno kraljestvo, polno blagoslova. Ne smemo se torej zadovoljiti samo s to priliko, ampak moramo pregledati tudi druge dele neobičajnega »znamenja«.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 118]

C. T. Russell