Poglavje 101

V Betaniji, v Simonovi hiši

JEZUS se iz Jerihe napoti v Betanijo. Pot je težka, saj se je treba po težkem terenu vzpenjati približno devetnajst kilometrov, kar je dan hoda. Jeriha leži namreč dvesto petdeset metrov pod morsko gladino. Betanija pa sedemsto šestdeset metrov nad morjem. V Betaniji je, kot se lahko spomnimo, dom Lazarja in njegovih sester. Vasica sama je od Jeruzalema oddaljena približno tri kilometre, leži pa na vzhodnem pobočju Oljske gore.

Zaradi pashe so mnogi že pripotovali v Jeruzalem. V mesto so prišli toliko prej, da bi se obredno očistili. Morda se je kdo dotaknil mrliča ali pa naredil kaj drugega, zaradi česar je nečist. Zato se po navodilih očiščujejo, da bi prav praznovali pasho. Ko se ti zgodnejši prišleki zbirajo v templju, se sprašujejo, ali Jezus sploh misli priti na pasho.

V Jeruzalemu kar vre od nasprotujočih si mnenj o Jezusu. Znano je, da ga hočejo verski voditelji prijeti in umoriti. Pravzaprav so izdali ukaz, naj ga tisti, ki bi izvedel, kje je, naznani. Že trikrat v zadnjih mesecih — na šotorski praznik, na praznik tempeljskega posvečevanja in po obuditvi Lazarja — so ga ti voditelji skušali umoriti. Zato se ljudje sprašujejo, ali se bo Jezus sploh še pojavil v javnosti. ”Kaj se vam zdi?“ se sprašujejo med seboj.

Medtem pa Jezus šest dni pred pasho, ki je po judovskem koledarju 14. nisana, prispe v Betanijo. Tja pride proti večeru, torej se začenja 8. nisan. V Betanijo ni mogel pripotovati v soboto, ker potovanje na soboto — od petkovega pa do sobotnega sončnega zahoda — judovski zakon prepoveduje. Jezus gre gotovo, kot že prej, k Lazarju, kjer prenoči s petka na soboto.

Nek drug Betanijec pa Jezusa z njegovimi spremljevalci v soboto povabi na večerjo. To je Simon, nekdaj gobav, ki ga je morda Jezus prej kje ozdravil. Zaradi svojega marljivega značaja Marta streže gostom. Marija pa kot običajno skrbi za Jezusa, vendar tokrat na način, ki povzroči razburjenje.

Odpre namreč alabastrno posodo, v kateri je okoli pol kilograma odišavljenega olja iz ”pristne narde“. Olje je zelo dragoceno. Njegova vrednost je enaka več letnim plačam! Ko Marija zlije olje Jezusu na glavo in noge in jih obriše s svojimi lasmi, se hiša napolni z vonjem po dišečem olju.

Učenci so jezni in govorijo: ”Čemu ta potrata?“ Juda Iškarijot reče: ”Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarjev in ga razdelili ubogim?“ Tega pa ne reče, ker bi mu bili ubogi pri srcu, ker je že kradel iz skrinjice, v kateri so apostoli hranili denar.

Jezus Marijo brani. ”Pustite jo!“ reče. ”Kaj delate ženi težave? Saj mi je vendar dobro delo storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno. Ko je zlila to olje na moje telo, ga je mazilila za moj pogreb. Resnično vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjevali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.“

Jezus je sedaj v Betaniji že več kot štiriindvajset ur in vest o njem se hitro širi naokoli. Zato jih veliko pride k Simonovi hiši, da bi videli Jezusa, veliko pa jih pride tudi zaradi Lazarja, ki je prav tako zraven. Veliki duhovniki pa sklenejo umoriti ne samo Jezusa, ampak tudi Lazarja. To pa zato, ker je zaradi njega veliko Judov sklenilo verovati v Jezusa, saj so ga videli živeti, ker ga je Jezus obudil od mrtvih! Zares, koliko hudobije je v teh verskih voditeljih! Janez 11:55–12:11; Matej 26:6-13; Marko 14:3-9; Apostolska dela 1:12

▪ Kakšna ugibanja se slišijo v jeruzalemskem templju in zakaj?

▪ Zakaj mora Jezus v Betanijo priti v petek in ne v soboto?

▪ Kje Jezus najbrž preživi soboto, ko pride v Betanijo?

▪ Katero Marijino dejanje povzroči razburjenje, in kako jo Jezus brani?

▪ Kaj pričuje o hudobnosti velikih duhovnikov?