Enajsto poglavje

Gorje upornikom!

Izaija 9:8–10:4

 1. Katero hudo napako je naredil Jeroboam?

OB RAZDELITVI Jehovovega zaveznega ljudstva na dve kraljestvi je severnemu, desetrodovnemu kraljestvu zavladal Jeroboam. Ta novi kralj je bil sposoben, energičen vladar. Toda ni imel resnične vere v Jehova. In prav zaradi tega je zagrešil strašno napako, ki je hudo zaznamovala vso zgodovino severnega kraljestva. Po mojzesovski postavi je bilo Izraelcem zapovedano, naj trikrat letno potujejo v jeruzalemski tempelj, ki je bil zdaj v južnem, Judovem kraljestvu. (5. Mojzesova 16:16) Ker pa se je Jeroboam bal, da bi njegovi podložniki, ko bi tako redno potovali tja, začeli razmišljati o združitvi s svojimi južnimi brati, je ‚naredil dve zlati teleti in jim velel: Preveč je za vas hoditi gori v Jeruzalem! Glej, to so bogovi tvoji, Izrael, ki so te pripeljali gori iz dežele Egiptovske! In postavil je eno v Betel, eno pa v Dan.‘ (1. kraljev 12:28, 29)

 2., 3. Kakšne posledice je imela Jeroboamova napaka za Izrael?

² Nekaj časa se je zdelo, da Jeroboamu načrt uspeva. Ljudstvo je postopoma nehalo hoditi v Jeruzalem in začelo častiti teleti. (1. kraljev 12:30) Vendar so ti odpadniški verski običaji desetrodovno kraljestvo pokvarili. Leta kasneje se je celo Jehu, ki je nekoč pokazal zares hvale vredno gorečnost, ko je iz Izraela počistil Baalovo čaščenje, klanjal zlatima teletoma. (2. kraljev 10:28, 29) Kaj pa je še bila posledica Jeroboamove skrajno napačne odločitve? Politična nestabilnost in trpljenje ljudstva.

³ Ker je Jeroboam postal odpadnik, je Jehova rekel, da deželi ne bo vladalo njegovo seme in da bo severno kraljestvo na koncu doživelo hudo nesrečo. (1. kraljev 14:14, 15) Jehovova beseda se je uresničila. Sedem izraelskih kraljev je vladalo dve leti ali manj, nekateri le nekaj dni. En kralj je naredil samomor, šest pa jih je bilo žrtev častihlepnih mož, ki so se polastili prestola. Izrael so še zlasti po vladi Jeroboama II., ki se je končala okoli leta 804 pr. n. š., v času, ko je Judu vladal Uzija, pretresali nemiri, nasilje in umori. Zaradi vseh teh dogodkov Jehova pošlje po Izaiju neposredno svarilo ali »besedo« severnemu kraljestvu. »Besedo je poslal Gospod zoper Jakoba in je zadela Izraela.« (Izaija 9:8)a

Ponos in prevzetnost zaslužita Božjo jezo

 4. Katero »besedo« Jehova pošlje zoper Izrael in zakaj?

⁴ Jehovova ‚beseda‘ ne bo prezrta. »Vse ljudstvo jo bo spoznalo, Efraim in prebivalci v Samariji, ki [ker, NW] govore s ponosnim in prevzetnim srcem.« (Izaija 9:9) ‚Jakob‘, ‚Izrael‘, »Efraim« in ‚Samarija‘ se vsi nanašajo na severno, Izraelovo kraljestvo, z Efraimom kot prevladujočim rodom in Samarijo kot glavnim mestom. Jehovova beseda proti temu kraljestvu je močna sodna izjava, saj je Efraim postal zakrknjen odpadnik in predrzen žaljivec Jehova. Bog ne bo ščitil ljudstva pred posledicami njegovih hudobnih poti. Prisiljeno bo poslušati oziroma biti pozorno na Božjo besedo. (Galatom 6:7)

 5. Kako Izraelci pokažejo, da jih Jehovovi sodni ukrepi nič ne ganejo?

⁵ S slabšanjem razmer ljudstvo doživlja hude izgube, ostane celo brez svojih domov, ki so bili povečini zgrajeni iz blatnih opek in poceni lesa. Pa so se njihova srca zaradi tega kaj omehčala? Ali bodo prisluhnili Jehovovim prerokom in se vrnili k pravemu Bogu?b Izaija zapiše, kako predrzno so se odzvali: »Opeka je razpadla, ali zidali bomo iz rezanega kamena, posekane so divje smokve, ali nadomestimo jih s cedrami.« (Izaija 9:10) Izraelci kljubujejo Jehovu in prezirajo njegove preroke, ki jim govorijo, zakaj prenašajo takšne nadloge. Pravzaprav pravijo: ‚Že morda, da bomo izgubili hiše iz lahko uničljivih blatnih opek in poceni lesa, toda ta izguba bo več kot poplačana, saj si bomo lahko zgradili nove iz boljših materialov, rezanega kamna in cedre!‘ (Primerjaj Job 4:19.) Jehovu ne preostane drugega, kot da jih še dalje disciplinira. (Primerjaj Izaija 48:22.)

 6. Kako Jehova spodkoplje sirsko-izraelsko spletko proti Judu?

⁶ Izaija nadaljuje: »GOSPOD povzdigne zoper njega nasprotnike Rezinove.« (Izaija 9:11a) Izraelski kralj Pekah in sirski kralj Rezin sta zaveznika. Osvojiti nameravata dvorodovno Judovo kraljestvo in na Jehovov prestol v Jeruzalemu postaviti marionetnega kralja, nekega »Tabeelovega sina«. (Izaija 7:6) Toda zarota je obsojena na neuspeh. Rezin ima močne sovražnike in te bo Jehova ‚povzdignil‘ zoper »njega«, Izraela. Izraz ‚povzdigniti‘ pomeni dovoliti jim, da se uspešno vojskujejo ter tako uničijo zavezništvo in njegove cilje.

 7., 8. Kakšna je za Izrael posledica tega, da Asirija zavzame Sirijo?

⁷ To zavezništvo začne razpadati, ko Sirijo napade Asirija. »Kralj asirski gre gori proti Damasku [glavnem mestu Sirije] in ga zasede in prebivalce njegove odvede v Kir, Rezina pa umori.« (2. kraljev 16:9) Ko Pekah vidi, da je izgubil svojega vplivnega zaveznika, ugotovi, da so mu spodleteli načrti glede Juda. In nedolgo po Rezinovi smrti umre tudi sam. Umori ga Hosea, ki se zatem polasti samarijskega prestola. (2. kraljev 15:23–25, 30)

⁸ Sirija, nekdanja izraelska zaveznica, je zdaj vazalna država Asirije, ki je gospodujoča sila na tem območju. Izaija prerokuje, kako bo Jehova uporabil to novo politično navezo: »[Jehova] razdraži sovražnike njegove [Izraelove]: Sirce od vzhoda in Filistejce od zahoda [od zadaj, NW], da požro Izraela na vsa usta. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.« (Izaija 9:11b, 12) Da, zdaj je Sirija Izraelova sovražnica in Izrael se mora pripraviti na napad Asirije in Sirije. Vdor uspe. Asirija si podloži povzpetnika Hosea in mu naloži visok davek. (Nekaj desetletij prej je Asirija od izraelskega kralja Menahema že prejela veliko vsoto denarja.) Kako resnične so zato besede preroka Ozea: »Tujci so použili moč njegovo [Efraimovo].« (Ozea 7:9; 2. kraljev 15:19, 20; 17:1–3)

 9. Zakaj lahko rečemo, da so Filistejci napadli »od zadaj«?

⁹ Mar ne pove Izaija tudi tega, da bodo Filistejci vdrli »od zadaj«? Tako je. Hebrejci, ki so živeli še pred izumom magnetnih kompasov, so smer določali z zornega kota človeka, obrnjenega proti sončnemu vzhodu. Tako je bil ‚vzhod‘ spredaj, zahod, obalna domovina Filistejcev, pa je bil »zadaj«. ‚Izrael‘, o katerem govori Izaija 9:12, bi lahko bil v tem primeru Juda, saj so Filistejci med vlado Pekahovega sodobnika Ahaza vdrli v Juda in zavzeli ter zasedli več judovskih mest in utrdb. Kakor Efraim na severu si tudi Juda zasluži, da ga Jehova disciplinira, saj je prav tako ves prežet z odpadništvom. (2. letopisov 28:1–4, 18, 19)

Narod upornikov, od ‚repa do glave‘

10., 11. Kako bo Jehova kaznoval Izrael zaradi njegovega vztrajnega upiranja?

¹⁰ Severno kraljestvo se kljub svojemu trpljenju in krepkim objavam Jehovovih prerokov vztrajno upira Jehovu. »To ljudstvo se ni obrnilo k njemu, ki ga tepe, in niso iskali GOSPODA nad vojskami.« (Izaija 9:13) Zato prerok reče: »GOSPOD [bo] odsekal Izraelu glavo in rep, vejevje palmovo in bičje na en dan. Starček in imenitnik je glava, prorok pa, ki uči krivo, je rep. Kajti voditelji tega ljudstva so zapeljivci in ti, katere vodijo, so pogubljeni.« (Izaija 9:14–16)

¹¹ »Glava« in »vejevje« predstavljata ‚starčka in imenitnika‘, voditelje naroda. »Rep« in »bičje« pa se nanašata na krive preroke, ki govorijo besede, prijetne ušesom njihovih voditeljev. Neki biblicist piše: »Krivi preroki so si prislužili vzdevek rep, ker so bili moralno najnižje med ljudstvom in ker so bili klečeplazni privrženci in pomagači hudobnih vladarjev.« Profesor Edward J. Young pa o teh krivih prerokih pravi: »To niso bili nobeni voditelji, temveč so se, sledeč svojim voditeljem, le prilizovali in dobrikali kakor pes, ki maha z repom.« (Primerjaj 2. Timoteju 4:3.)

Celo ‚vdove in dečki brez očeta‘ se upirajo

12. Kako globoko v izraelsko družbo je že prodrla pokvarjenost?

¹² Jehova je Zagovornik vdov in dečkov brez očeta. (2. Mojzesova 22:22, 23) Pa vseeno prisluhnimo, kaj Izaija še pove: »Mladeničev njegovih [se] ne bo radoval Gospod in ne bo se usmilil sirot [dečkov brez očeta, NW] in vdov njegovih; zakaj vsi vkup so hinavci [odpadniki, NW] in hudobneži in vsaka usta govore budalost. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.« (Izaija 9:17) Odpadništvo je pokvarilo vse družbene sloje, tudi vdove in dečke brez očeta. Jehova potrpežljivo pošilja svoje preroke med ljudstvo v upanju, da se bo to spremenilo. Ozea denimo prosi: »Povrni se, o Izrael, prav h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji.« (Ozea 14:1) Kako mora boleti Zagovornika vdov in dečkov brez očeta, ko mora nad njimi izvršiti obsodbo!

13. Kaj se lahko naučimo iz okoliščin v Izaijevih dneh?

¹³ Podobno kakor Izaija tudi mi živimo v nevarnih časih, v časih pred Jehovovim dnem sodbe nad hudobnimi. (2. Timoteju 3:1–5) Kako pomembno je zato, da pravi kristjani, neglede na svoje življenjske razmere, ostajajo duhovno, moralno in umsko čisti, da bi zadržali Božjo naklonjenost. Naj vsak ljubosumno čuva svoj odnos z Jehovom. Nihče, ki je pobegnil iz ‚Babilona velikega‘, naj se več ne ‚udeležuje njegovih grehov‘. (Razodetje 18:2, 4)

Iz krivega čaščenja se rodi nasilje

14., 15. a) Kakšna je posledica čaščenja demonov? b) Kakšno trpljenje prerokuje Izaija Izraelu?

¹⁴ Krivo čaščenje je pravzaprav čaščenje demonov. (1. Korinčanom 10:20) Že iz časa pred potopom je razvidno, da demonski vpliv vodi v nasilje. (1. Mojzesova 6:11, 12) Nič ni torej presenetljivo, da sta tudi takrat, ko je Izrael odpadel in začel častiti demone, deželo napolnila nasilje in hudobija. (5. Mojzesova 32:17; Psalm 106:35–38)

¹⁵ Izaija širjenje hudobije in nasilja v Izraelu opiše s slikovitimi besedami: »Krivičnost se je vnela kakor ogenj, pokončava trnje in grmovje, požiga gosto drevje v gozdu, vije se navzgor v debelih oblakih dima. Od srda GOSPODA nad vojskami je zemlja požgana, tudi ljudstvo je kakor paša ognju; nihče ne prizanaša bratu svojemu. Požirajo na desno, pa vendar so lačni, in jedo na levo, pa vendar niso siti. Vsak jé svoje rame meso: Manase Efraima in Efraim Manaseja, in oba skupaj sta zoper Judo. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.« (Izaija 9:18–21)

16. Kako se spolnijo besede iz Izaija 9:18–21?

¹⁶ Kakor ogenj, ki se širi s trnja na trnje, tako nasilje uide izpod nadzora in hitro doseže »gosto drevje v gozdu«, tako da se ves gozd vname v ognju nasilja. Biblijska razlagalca Keil in Delitzsch stopnjo nasilja opišeta kot »najbolj nehumano samouničenje med anarhično državljansko vojno. Brez vsakršne nežnočutnosti so požirali drug drugega, a se niso nasitili.« Efraimov in Manasejev rod sta verjetno tu posebej omenjena zato, ker sta bila glavna predstavnika severnega kraljestva in, kot potomca Jožefovih dveh sinov, v najtesnejšem sorodstvu med deseterimi rodovi. Kljub temu pa svoje bratomorno nasilje ustavita le takrat, ko se vojskujeta z Judom na jugu. (2. letopisov 28:1–8)

Pokvarjeni sodniki srečajo svojega sodnika

17., 18. Kakšna pokvarjenost vlada v izraelskem pravnem in administrativnem sistemu?

¹⁷ Jehova v nadaljevanju svoje sodniško oko usmeri na Izraelove pokvarjene sodnike in druge uradnike. Ti namreč zlorabljajo svojo oblast, tako da ropajo revne in stiskane, ki prihajajo k njim iskat pravico. Izaija pravi: »Gorje njim, ki izdajajo krivične odloke in pišejo okrutne sodbe, da zavračajo pritožbe revnih in jemljejo pravico stiskanim med mojim ljudstvom, da so vdove njihov plen in ropajo sirote [dečke brez očeta, NW].« (Izaija 10:1, 2, SSP)

¹⁸ Jehovova postava prepoveduje vsako obliko krivičnosti: »Ne delajte krivice pri sodbi; ne bodi pristranski do ubožca in ne klanjaj se velikemu.« (3. Mojzesova 19:15, SSP) Ti uradniki so postavo prezirali ter postavljali lastne »krivične odloke«, da bi upravičili povsem odkrito, najbolj brezsrčno krajo: odvzem že tako skromnega imetja vdovam in dečkom brez očeta. Izraelski krivi bogovi so seveda slepi za takšno krivico, Jehova pa ni. Po Izaiju usmeri sedaj svojo pozornost na te hudobne sodnike.

19., 20. Kako se bo spremenil položaj pokvarjenih izraelskih sodnikov in kaj se bo zgodilo z njihovo »slavo«?

¹⁹ »Kaj boste počeli ob dnevi obiskovanja in ob nevihti, ki pride iz daljave? h komu se zatečete za pomoč? in kam spravite bogastvo svoje [svojo slavo, NW]? Nič drugega vam ne bo mogoče, nego sključiti se med ujetniki in pasti med ubitimi.« (Izaija 10:3, 4a) Vdove in dečki brez očeta nimajo poštenih sodnikov, h katerim bi se lahko pritožili. Kako primerno je zato, da Jehova zdaj pokvarjene izraelske sodnike sprašuje, h komu se bodo obrnili, sedaj ko jih Jehova kliče na odgovor. Res, še malo in naučili se bodo, da je »strašno [. . .] pasti v roke živega Boga«. (Hebrejcem 10:31)

²⁰ ‚Slava‘ teh hudobnih sodnikov oziroma svetni ugled, čast in moč, ki jim jih prinašata bogastvo in položaj, bo kratke sape. Nekateri bodo postali vojni ujetniki, ‚sključeni‘ ali ponižani med drugimi ujetniki, drugi pa bodo ubiti in njihova trupla pokrita z drugimi umrlimi v vojni. Njihova ‚slava‘ je tudi nepošteno pridobljeno bogastvo, ki ga bo oropal sovražnik.

21. Ali je Jehova odvrnil svojo jezo od Izraela, glede na to, da je bil ta že velikokrat kaznovan?

²¹ Izaija to zadnjo kitico sklene z mračnim svarilom: »Pri vsem tem [vsem gorju, ki ga je ta narod dotlej pretrpel] se ne odvrne jeza Njegova, a še je iztegnjena Njegova roka.« (Izaija 10:4b) Da, Jehova ima Izraelu povedati še več. Svoje roke ne bo sklenil, vse dokler ne zadane dokončnega, uničujočega udarca temu upornemu severnemu kraljestvu.

Nikoli ne postanite žrtev laži in sebičnosti

22. Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo Izraelu?

²² Beseda, ki jo je Jehova povedal po Izaiju, je bila za Izrael težka in se ‚ni povrnila k njemu prazna‘. (Izaija 55:10, 11) Zgodovina poroča o žalostnem koncu severnega, Izraelovega kraljestva in lahko si samo predstavljamo, kako zelo so trpeli njegovi prebivalci. Prav tako gotovo se bo Božja beseda izpolnila tudi na sedanji stvarnosti, še zlasti na odpadlem krščanstvu. Kako pomembno je zato za kristjane, da ne poslušajo lažne, protibožje propagande! Po zaslugi Božje Besede so nam Satanove bistroumne metode že dolgo razodete, tako da nam jim ni treba nasesti, tako kakor jim je nasedel staroveški Izrael. (2. Korinčanom 2:11) Nikoli ne nehajmo častiti Jehova »v duhu in resnici«. (Janez 4:24) Tedaj s svojo iztegnjeno roko ne bo nikoli udaril svojih častilcev, tako kot je udaril uporni Efraim; s svojimi rokami jih bo toplo objel in jim pomagal naprej po poti v večno življenje na rajski zemlji. (Jakob 4:8)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 139]

Hudobnost in nasilje se po Izraelu širita kakor ogenj po gozdu

[Slika na strani 141]

Jehova bo vse, ki prežijo na druge, poklical na odgovor