Tretje poglavje

Trdno se držimo Božje Besede

 1. a) Kako je staroveški Izrael izkusil, da je Božja beseda resnična? b) Zakaj to zanima nas?

»SPOZNAJTE torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo.« (Jozue 23:14–16) To je rekel Jozue izraelskim starešinam, potem ko se je ljudstvo naselilo v Obljubljeni deželi. Da, bilo je očitno, da so Jehovove obljube vredne zaupanja. To poročilo, kakor tudi vsi drugi deli Biblije so bili ohranjeni za nas, da bi ‚imeli upanje‘. (Rimljanom 15:4)

 2. a) V katerem smislu je Biblija ‚navdihnjena od Boga‘? b) Katero odgovornost imamo, ker vemo, da je Biblija navdihnjena od Boga?

² Biblijo je resda pisalo kakih 40 ljudi, toda njen avtor je sam Jehova. Ali to pomeni, da je dejavno vodil pisanje vsega, kar je v njej? Da. To je delal po svojem mogočnem svetem duhu, po svoji dejavni sili. Apostol Pavel je govoril resnico, ko je dejal: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga [. . .], da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.« Ljudje iz vseh koncev sveta, ki so o tem prepričani, posvečajo pozornost Bibliji in po njenih naukih oblikujejo svoje življenje. (2. Timoteju 3:16, 17, SSP; 1. Tesaloničanom 2:13)

Pomagati drugim, da bi Biblijo razumeli in cenili

 3. Kako lahko najbolje pomagamo mnogim, ki niso prepričani, da je Biblija Božja Beseda?

³ Mnogi, s katerimi govorimo, niso kakor mi prepričani, da je Biblija Božja Beseda. Kako jim lahko pomagamo? Pogosto je najboljše, da odpremo Biblijo in jim pokažemo, kaj v njej piše. »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč [. . .], in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) »Beseda Božja« ni mrtva zgodovina; Božja Beseda je živa! Biblijske obljube se neustavljivo bližajo svoji izpolnitvi. Biblijsko sporočilo na človekove resnične vzgibe srca vpliva močneje od vsake besede, ki bi jo morda izrekli mi.

 4. Zaradi katerih pojasnjenih biblijskih resnic pričnejo nekateri ljudje na Biblijo drugače gledati in zakaj?

⁴ Mnoge je k natančnejšemu pregledovanju Biblije navedlo to, da so v njej videli Božje ime. Drugi so se odločili preučevati Biblijo, ko jim je kdo pokazal, kaj ta govori o smotru življenja, o tem, zakaj Bog dopušča hudobijo, o pomenu sedanjih dogodkov ali o upanju na večno življenje v raju na zemlji. V deželah, kjer ljudi zaradi njihovih verskih običajev preganjajo zli duhovi, pa je že pri mnogih vzbudilo zanimanje biblijsko pojasnilo o tem, zakaj se jim to dogaja in kako se lahko tega osvobodijo. Zakaj vse to na iskrene ljudi naredi vtis? Ker je Biblija edini vir zanesljivih podatkov o vseh takšnih življenjskih zadevah. (Psalm 119:130)

 5. a) Zaradi česa morda ljudje rečejo, da ne verjamejo Bibliji? b) Kako bi lahko takšnim pomagali?

⁵ Kaj pa, če nam ljudje rečejo, da ne verjamejo Bibliji? Mar naj to pomeni konec pogovora? Ne, če so pripravljeni razmišljati. Mogoče gledajo na Biblijo kot na knjigo tako imenovanega krščanstva in jo zavračajo zaradi znane zgodovine krščanstva, ki je polna hinavščine, vpletanja v politiko in nenehnega prosjačenja za denar. Zakaj jih ne bi kar vprašali, ali je to razlog? Morda jih bo Biblija pričela zanimati, ko bodo izvedeli, da obsoja posvetno ravnanje tako imenovanega krščanstva, ter ko bodo videli nasprotje med tako imenovanim krščanstvom in pravim krščanstvom. (Miha 3:11, 12; Matevž 15:7–9; Jakob 4:4)

 6. a) Kaj je tebe prepričalo, da je Biblija Božja Beseda? b) S katerimi drugimi dejstvi še lahko pomagamo ljudem razumeti, da je Biblija resnično od Boga?

⁶ Drugim bi morda pomagal odkrit pogovor o dokazih, da je Biblija navdihnjena od Boga. Kaj je zate očiten dokaz, da je Biblija od Boga Jehova? Ali to, kar o njenem izvoru piše v njej sami? Ali pa je to dejstvo, da je v njej mnogo prerokb, v katerih se zrcali podrobno poznavanje prihodnosti, prerokb, ki so gotovo nadčloveškega izvora? (2. Petrov 1:20, 21) Ali je zate morda dokaz to, da Biblija odseva čudovito notranjo skladnost, čeprav jo je pisalo 40 mož v obdobju kakih 1600 let? Ali pa mogoče njena znanstvena točnost, po kateri se močno razlikuje od drugih spisov tedanjega časa? Ali morda odkritost njenih piscev? Ali pa to, da se je ohranila kljub silovitemu prizadevanju, da bi jo uničili? Kar koli že je naredilo vtis nate, to lahko uporabiš tudi za pomoč drugim.a

Branje Biblije

7., 8. a) Kaj naj bi delali z Biblijo? b) Kaj še potrebujemo, poleg tega da sami beremo Biblijo? c) Kako si se sam dokopal do razumevanja Jehovovih namenov?

⁷ Poleg tega, da pomagamo drugim verjeti Bibliji, pa si moramo tudi sami vzeti čas, da jo redno beremo. Ali delaš to? Ta knjiga je pomembnejša od katere koli knjige, ki je kdaj bila natisnjena. Seveda pa to ne pomeni, da je dovolj že to, če jo sami beremo. Sveto pismo nas svari, naj se ne osamimo. Ne bi smeli misliti, da bomo vse razumeli z neodvisnim raziskovanjem. Da bi bili uravnovešeni kristjani, moramo tako osebno preučevati kot tudi redno obiskovati shode Božjega ljudstva. (Pregovori 18:1; Hebrejcem 10:24, 25)

⁸ Glede tega Biblija pripoveduje o etiopskem uradniku, ki je bral iz Izaijevega prerokovanja. Angel je krščanskega evangelizatorja Filipa navedel, da je tega moža vprašal: »Ali pa umeš, kar bereš?« Etiopec je ponižno odgovoril: »Kako bi neki mogel, če me kdo ne napoti?« Filipa je zaprosil, naj mu odlomek iz Svetega pisma pojasni. Filip ni kar sam neodvisno bral Biblijo in povedal svoje mnenje o Svetem pismu. Ne, bil je tesno povezan z Božjo vidno organizacijo. Zato je lahko pomagal Etiopcu, da je tudi njemu koristil pouk, za katerega je po tej organizaciji skrbel Jehova. (Dejanja 6:5, 6; 8:5, 26–35) Podobno je danes. Do točnega razumevanja Jehovovih namenov nihče ne pride sam. Vsi potrebujemo pomoč, ki jo Jehova ljubeče omogoča po svoji vidni organizaciji.

 9. Kateri program branja Biblije lahko koristi nam vsem?

⁹ Da bi laže razumeli Biblijo, nas Jehovova organizacija oskrbuje z odličnim svetopisemskim gradivom po različnih publikacijah. Poleg tega imamo po vseh občinah Jehovovih prič po svetu pri Teokratični strežbeni šoli določen reden program za branje Biblije. Osebno preiskovanje Svetega pisma lahko zelo koristi. (Psalm 1:1–3; 19:7, 8) Posebej se potrudi, da bereš Biblijo redno. Četudi ne boš vsega popolnoma razumel, pa bo veliko vredno to, da boš dobil celoten pregled nad Svetim pismom. Če bi na primer dnevno prebral le po štiri ali pet strani Biblije, bi célo lahko prebral v približno enem letu.

10. a) Kdaj ti bereš Biblijo? b) Koga naj bi še povabili k branju Biblije in zakaj je pomembno, da smo pri branju redni?

¹⁰ Kdaj pa bi lahko bral Biblijo? Zelo ti bo koristilo že, če si boš za to določil po 10 ali 15 minut na dan. Če to ne gre, si vsaj določi tedenski urnik branja in nato vztrajaj pri svojem načrtu. Če si poročen, lahko s svojim zakonskim tovarišem Biblijo drug drugemu izmenično bereta naglas. Če imaš otroke in so dovolj stari, da znajo brati, lahko tako berejo tudi oni. Branje Biblije naj bi bila navada, ki bi nas spremljala vse življenje, enako kakor uživanje hrane. In vemo: če ima nekdo slabe hranitvene navade, mu slabi zdravje. Prav tako je naše duhovno življenje in s tem tudi večno življenje odvisno od tega, ali se redno hranimo z ‚vsako besedo, ki izhaja iz ust Božjih‘. (Matevž 4:4)

Naš namen

11. Kakšen naj bi bil naš namen branja Biblije?

¹¹ Kakšen naj bi bil naš namen branja Biblije? Naš cilj naj ne bi bil le prebrati določeno število strani. Vzgibavala naj bi nas želja, da bolje spoznamo Boga, da bi ga potem lahko še bolj ljubili in sprejemljivo častili. (Janez 5:39–42) Na branje Biblije naj bi gledali tako, kakor je gledal biblijski pisec, ki je rekel: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči.« (Psalm 25:4)

12. a) Zakaj potrebujemo ‚točno spoznanje‘ in kakšen trud pri branju je morda potreben, da bi pridobili to spoznanje? b) S pomočjo katerih štirih točk lahko s pridom razčlenimo to, kar beremo v Bibliji? (Glej okvir na strani 30.) c) Pojasni te točke, tako da odgovoriš na vprašanja iz tega odstavka. Poišči navedene svetopisemske stavke, ki niso citirani.

¹² Ko sprejemamo Jehovov pouk, bi si morali želeti pridobiti ‚točno spoznanje‘. Kako bi namreč lahko brez takšnega spoznanja pravilno udejanjali Božjo Besedo v svojem življenju ali jo prav pojasnjevali drugim? (Kološanom 3:10, NW; 2. Timoteju 2:15) Točno spoznanje si pridobivamo tako, da beremo pozorno, in če je kakšen odlomek bolj zapleten, ga moramo morda prebrati večkrat, da bi doumeli njegov pomen. Koristilo pa nam bo tudi, če si bomo vzeli čas za meditiranje o gradivu, tako da bomo o njem razmišljali iz različnih vidikov. Na 30. strani so navedene štiri pomembne točke, ki nam kažejo, v katere smeri bi lahko razmišljali. S pomočjo ene ali več teh točk lahko s pridom razčlenimo mnogo svetopisemskih odlomkov. Ko boš odgovarjal na vprašanja na naslednjih straneh, se boš o tem lahko sam prepričal.

1. Iz svetopisemskega odlomka, ki ga bereš, lahko pogosto izveš nekaj o tem, kakšna oseba je Jehova. Iz Psalma 139:13, 14 na primer izvemo nekaj o tem, kako zelo Bog skrbi za nerojene: »Stkal si me v telesu matere moje. Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.« Jehovova stvarjenjska dela so res čudovita! To, kako smo ljudje ustvarjeni, priča o tem, kako zelo nas Jehova ljubi.

Iz tega, kar piše v Janezovem evangeliju 14:9, 10, kjer beremo, kako je Jezus ravnal z drugimi, pravzaprav vidimo, kako bi ravnal sam Jehova. Kaj potemtakem lahko sklenemo o Jehovu iz dogodkov, zapisanih v Lukeževem evangeliju 5:12, 13 in 7:11–15?

2. Razmisli, kako je poročilo povezano s temo Biblije, namreč da se po Kraljestvu pod vlado Jezusa Kristusa, obljubljenega Semena, opraviči Jehovova suverenost in posveti njegovo ime.

Kako sta temo Biblije poudarjala Ezekiel in Daniel? (Ezekiel 38:21–23; Daniel 2:44; 4:17; 7:9–14)

Kako Biblija jasno odkriva, da je obljubljeno Seme Jezus? (Galatom 3:16)

Kako je v Razodetju opisan veliki vrhunec teme o Kraljestvu? (Razodetje 11:15; 12:7–10; 17:16–18; 19:11–16; 20:1–3; 21:1–5)

3. Vprašaj se, kako bi lahko udejanjal to, kar bereš. Od Druge pa do Pete Mojzesove knjige na primer beremo o nemorali in uporništvu Izraelcev. Izvemo, da so bile posledice njihovega stališča in dejanj slabe. To naj bi nas navedlo, da si prizadevamo ugajati Jehovu, tako da ne posnemamo njihovega slabega zgleda. »To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov.« (1. Korinčanom 10:11)

Kaj se naučimo iz poročila o tem, kako je Kajn ubil Abela? (1. Mojzesova 4:3–12; Hebrejcem 11:4; 1. Janezov 3:10–15; 4:20, 21)

Ali biblijski nasveti kristjanom, ki imajo nebeško upanje, veljajo tudi za tiste, ki upajo na večno življenje na zemlji? (4. Mojzesova 15:16; Janez 10:16)

Zakaj bi morali, tudi če smo v krščanski občini na dobrem glasu, razmisliti o tem, kako bi lahko še bolj udejanjali biblijske nasvete, ki jih že poznamo? (2. Korinčanom 13:5; 1. Tesaloničanom 4:1)

4. Razmisli, kako bi s tem, kar bereš, pomagal drugim. Vse ljudi skrbijo zdravstvene težave, zato jim lahko preberemo kakšno poročilo o tem, kar je delal Jezus, in tako ponazorimo, kaj bo naredil v mnogo širšem obsegu, ko bo imel kraljestveno oblast: »Pridejo k njemu velike množice, ki so imeli s seboj hrome, slepce, mutce, pohabljene in mnogo drugih [. . .]; in on jih ozdravi.« (Matevž 15:30)

Komu bi lahko pomagala pripoved o vstajenju Jairove hčerke? (Lukež 8:41, 42, 49–56)

13. Kaj dobrega lahko pričakujemo, če bomo vztrajno brali Biblijo in preučevali, skupaj z Jehovovo organizacijo?

¹³ Kako zelo se branje Biblije obrestuje, kadar upoštevamo štiri točke, ki smo jih omenili! Branje Biblije je zagotovo izziv. Toda lahko nam koristi vse življenje, saj se nam ob tem, ko beremo Sveto pismo, krepi duhovnost. Ob rednem branju Biblije se bomo tudi zbližali z našim ljubečim Očetom, Jehovom, ter s krščanskimi brati in sestrami. In laže bomo upoštevali nasvet, naj se ‚[trdno, NW] držimo besede življenja‘. (Filipljanom 2:16, SSP)

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

• Zakaj je bila Biblija napisana in ohranjena do naših dni?

• Kako lahko še drugim pomagamo, da Biblijo razumejo in cenijo?

• Zakaj je redno osebno branje Biblije koristno? S pomočjo katerih štirih točk lahko s pridom razčlenimo to, kar beremo?

[Okvir/slika na strani 30]

KO PREBEREŠ BIBLIJSKI ODLOMEK, RAZMISLI

Kaj si iz njega izvedel o Jehovu kot osebi

Kako je ta del Biblije povezan z njeno splošno temo

Kako naj bi prebrano vplivalo na tvoje življenje

Kako bi lahko s tem pomagal drugim