Starši — vplivajte na srce svojega otroka

»Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce.« (Preg. 23:15)

1., 2. a) Kaj si želijo krščanski starši in kaj je rekel omenjeni oče? b) Kaj je potrebno doseči pri vzgoji otroka in zakaj?

KRŠČANSKI starši se trudijo, da bi svoje otroke zaščitili pred pogubnimi pastmi nemorale. Gotovo si tudi ti kot roditelj zaskrbljen kot tale krščanski oče štirih najstnikov, ki je napisal: »Morala, s katero se srečujejo naši otroci, je vedno slabša, zato je včasih težko ostati trden in ne popustiti čemu novemu, kar se v svetu predlaga. Stalno molim za to, da bi lahko svojim otrokom pomagal. Tako zelo jih imam rad.«

² Toda zakaj se celo mladostniki, ki obiskujejo religiozne sestanke in so poučeni o biblijski moralni etiki, včasih zapletejo v nemoralo? Znanje je sicer pomembno, toda značilnejše je srce, še posebej v zvezi z moralo. Kaj lahko starši naredijo, da bi dosegli oziroma vplivali na srce svojega otroka, da bi ‚postalo modro‘? (Preg. 4:23; 23:15)

SVETUJ IZ SRCA

 3. Kaj pomenijo besede iz Pregovorov 20:5 in kaj to zahteva od staršev?

³ Preden lahko tvoje besede dosežejo otrokovo srce, moraš do neke mere vedeti, kaj je v njegovem srcu. »Globoka voda je načrt (namen ali globoko ukoreninjena nameraa) v srcu človekovem, razumen mož ga more zajeti.« (Preg. 20:5, EI) Resnični občutki v otrokovem srcu so podobni vodi na dnu globokega vodnjaka. V biblijskih časih so bili nekateri vodnjaki globoki več kot 30 metrov in ljudje so morali splezati navzdol, da bi lahko »zajeli« vodo. Zares težko delo! »Zajeti« namere tvojega otroka je morda enako težko. Za to sta potrebni zmožnost vživeti se v čustva drugega in opazovanje. To morda zahteva spretno uporabo vprašanj in potrpljenje — včasih moraš biti pripravljen pogovarjati se s svojim otrokom cele ure, preden ti pokaže svoje resnične občutke. Spomni svojega otroka, da si tudi ti preživel enako obdobje in da si tudi ti nepopoln. Uredi stvari tako, da bosta včasih z otrokom sama, tedaj mu bo lažje, da se ti odpre. (Job 33:5—7)

 4. Kakšno govorjenje lahko po Pregovorih 12:18 škodi izmenjavi misli?

⁴ »Nepremišljena« beseda ali izjava pa lahko vse pokvari. Nekateri govorijo brezobzirno — ‚prebadajo kakor meč‘. Njihove besede žalijo in povzročajo ločitve. Zato se trudi, da si »mirnega duha« in da zares poslušaš. Mogoče se lahko še spomniš na to, da je nekdo s teboj govoril ‚zviška‘ ali pa se smejal tvojim občutkom. Mogoče je rekel: »Moral bi vedeti.« Ali bi se takšnemu rad zopet zaupal? (Preg. 12:18; 17:27)

 5. a) Kakšne vrste napotkov potrebuje najstnik? b) Ali večina staršev daje otrokom takšna pojasnila?

⁵ Ko pride otrok v najstniška leta, postanejo njegova spolna poželenja zelo močna. Mladostnik se tedaj mora pogovoriti z nekom, ki mu lahko pojasni dogajanje v njegovem telesu in mu lahko odgovori na nešteto kočljivih in osebnih vprašanj. Vendar je anketa pokazala, da jih od 1400 staršev z doraščajočimi otroki 92 odstotkov še ni spregovorilo z njimi o spolnem obnašanju. Poreklo staršev, krajevni običaji ali pa gledišče, da takšni pogovori niso potrebni, so celo za krščanske starše ovira, da bi pokazali takšno skrb. Kako potrebni so pravzaprav takšni pogovori?

6., 7. Zakaj je važno, da se starši s svojimi otroki pogovarjajo o spolnem obnašanju?

⁶ Krščanski starešina, ki se je o tem pogovoril z več družinami, je rekel: »Zanimivo je, da se je vseskozi pokazalo isto. Starši, ki so zares zgodaj začeli govoriti o spolnosti in se trudili, biti s svojimi otroki stalno v pogovoru, so dosegli dobre uspehe. Pri tistih, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso že v zgodnji otrokovi starosti pogovarjali o tem problemu, so bili rezultati običajno slabi.«

⁷ Takšni pogovori so mnogostransko koristni. Kot prvo se s tem razum lahko usmeri tako, da se upira napačnim in umazanim govoricam, ki jih sliši pozneje. Drugič, to povečuje spoštovanje do staršev in poglablja zaupanje vanje, oboje pa je osnova za izmenjavo misli, ki se bo nadaljevala tudi med puberteto. In tretjič, otrok se bo lažje pogovoril s starši o najbolj intimnih zadevah. Vendar se veliko staršev sprašuje, kako se o tej, nekako v zadrego spravljajoči temi — sploh pogovarjati.

ŠOLATI SRCE

 8. Kdaj se je potrebno z otrokom začeti pogovarjati o spolnosti?

⁸ Kako dragoceno je otroka poučevati že zelo zgodaj — se ne da dovolj poudariti. Veliko deset in enajstletnih deklic je že zanosilo. Nekateri raziskovalci svetujejo, da se je potrebno z otrokom pogovarjati o spolnosti še preden je star šest let, drugače je lahko prepozno. Često je dovolj, da se na otrokovo vprašanje odgovori odkrito in brez sramu.b Seveda je mladostnika treba poučiti, kako lahko nadzoruje takšne želje. Da bi dosegli srce, mora poučevanje biti prijateljska pomoč in ne obtožba.

 9. Kaj bi se morali starši truditi položiti v otrokovo srce in zakaj?

⁹ Jezus je rekel: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svoje dobro.« (Luk. 6:45) Zato moraš, če želiš doseči srce svojega otroka, položiti v to mlado srce dragocene stvari — stvari, ki bodo otroku, naj bo deklica ali deček, čustveno odgovarjale in jih bo cenil. Zakaj? Da bi iz tega srca lahko izhajalo »dobro«. (Mat. 12:34, 35)

10., 11. Kaj se lahko iz primerov v Pregovorih naučimo o tem, kako bi pri pogovoru o spolni morali lahko dosegli otrokovo srce?

¹⁰ Pouk, ki je o tem zapisan v Pregovorih, je lahko staršem dober primer. Opisuje spolno obnašanje odkrito, pa vendar dostojanstveno. Upoštevajmo takšno uravnoteženo obravnavanje v 5. poglavju Pregovorov. Učitelj ali oče govori realistično o slasteh spolnih odnosov in še posebej o nujnosti potrebe, izogibati se spolne razvratnosti. Z ustnic prostitutke se ‚cedi med‘, ko poskuša zapeljati moškega. Toda posledice so ‚grenke kakor pelin‘ in »ostre, kakor dvorezen meč«. (3. in 4. vrsta) Nato se biblijski učitelj dotakne kočljive točke, ko pokaže, kako lahko mladostnik s takšnim obnašanjem izgubi svoje ‚dostojanstvo‘ (9. vrsta). Toda njegove besede ne posredujejo vtisa, da je vse, kar je v zvezi s spolnostjo, greh. S kako primernimi ponazoritvami slika spolne odnose v zakonu. (15. do 19. vrsta)

¹¹ Roditelj mladostnika ne obtožuje ali graja. V 7. poglavju Pregovorov opisuje izkušnje drugih z enostavnimi izrazi. (Preg. 7:6, 7, 13, 17, 18) Učitelj uporablja živopisne ilustracije — strastnega moškega, ki ga je zapeljala nečistnica primerja z bikom, ki ga peljejo v zakol in mu »puščica raztrga jetra«. (Preg. 7:22, 23, EI) Kako bi mogel mladenič kdaj pozabiti takšno izražanje v podobah! Če takšna opozorila shrani v svojem srcu, mu bodo pomagala, da se bo spopadel s skušnjavami. Oče ni rekel samo, da je spolna razvratnost napačna, temveč je rekel, zakaj je tako, ker je pojasnil posledice le tega ter pokazal, kako zlahka se mlad človek zaplete v to.

12., 13. a) Naštej nekaj priložnosti, ob katerih se lahko oče ali mati pogovori s svojim otrokom o spolnem obnašanju? b) Si naredil tako še v drugem, za to pripravnem času? c) Je dovolj otroku vtisniti v srce moder pouk, da bi ostal moralno čist?

¹² Veliko krščanskih staršev se je že tako pogovarjalo z otroki. Pogovarjali so se ob priložnostih, ko se lahko o tej temi naravno in neprisiljeno govori, na primer na dolgih sprehodih, v pogovoru o nekem dogodku, ki pokaže vrednost dobrih navad, po pregledovanju takšnega gradiva na skupščinskem sestanku ali če je ta tema na dnevnem redu pri duhovnih družinskih pogovorih. Zelo velikokrat jim pomaga knjiga Uporabi svojo mladost za najboljše.c Takšni pogovori niso bili vedno enostavni, toda starše je spodbujala prava ljubezen do otrok. Mati petih otrok je rekla: »Prisilila sem se, da sem govorila o tem, potem pa ni bilo več nerodno ne meni in ne otroku.« Naj tvoj otrok ne prenaša srčnih bolečin samo zato, ker bi mu na tem občutljivem področju manjkalo »modrega nauka«. (Preg. 4:2)

¹³ Vendar je kljub vsemu dobremu pouku, ki se ga lahko vtisne v srce otroku, v njem tudi neumnost globoko zakoreninjena zaradi podedovane grešnosti. (Ps. 51:5)

VZGOJA ČISTI SRCE

14. Kaj je vzgoja (ali šolanje) in zakaj je to tako pomembno?

¹⁴ Kaj pa lahko prežene norost iz mladega srca? »Šiba strahovanja« ali ‚vzgoje‘, kakor je rečeno v Pregovorih 22:15. Vzgoja ali šolanje je poučevanje, ki oblikuje ali popravlja. Mora biti trdna, to je odločna in razumevajoča; njen namen ni, da se otroka zmede ali »draži« z nerazumnimi omejitvami. (Efež. 6:4) Poučevanje je nujno, ko se začne otrok zanimati za drugi spol. Nesrečo kličemo, če dovolimo, da se družita dva mlada človeka, ki pa sta še premlada za poroko.

15. a) Kakšna situacija bega mnoge starše? b) Kaj so naredili Sulamitini bratje, ko sta želela biti sama?

¹⁵ Toda veliko staršev pravi: ‚Kaj pa lahko naredim, če hočeta biti skupaj?‘ Ko so Sulamitini bratje izvedeli, da želi iti mladi pastir z njihovo mlado sestro na sprehod po samotni gorski pokrajini, so — verjetno na željo ali z odobravanjem njihovih staršev — to preprečili! Zaposlili so jo, da ne bi imela časa in da nista bila skupaj. Čeprav so ji njeni bratje zaupali, so poznali tudi moč skušnjave. Je to deklici uničilo življenje? Nasprotno, to je pomagalo, da sta ostala čista do poroke. (Visoka pesem 1:6; 2:8—15)

16. Kaj so storili nekateri starši, da bi zaščitili srca svojih otrok?

¹⁶ Danes je potrebna podobna trdnost oziroma odločnost, skupaj z zaposlitvijo otrokovega razuma. V zvezi s tem morajo biti starši razsodni po Božji modrosti. (Preg. 24:3) Starši zelo težko krotijo, oziroma nadzorujejo otrokove občutke, ko se ti čustveno prebude. Preden krščanski starši dovolijo mladostniku sestajanje (kjer to družba sprejema), naj pretehtajo njegovo starost, stopnjo njegove čustvene zrelosti in duhovnega napredka, kdo je oseba, s katero želi ‚hoditi‘, in kaj delata. Mati 19-letnega dekleta, ki ji je bila odvzeta skupnost zaradi nemorale, je na vprašanje, kaj bi danes pri vzgoji otroka storila drugače, odgovorila: »Nikoli več ji ne bi dovolila imeti v najstniških letih romantične zveze. Ne bi več mislila, da je dovolj močna, da lahko sama rešuje svoje probleme.«

17., 18. a) Ali bi smel biti par, ki se namerava poročiti, užaljen, če ju eden od staršev ali kdo drugi spremlja? b) Kaj je na neprijeten način spoznal mlad moški?

¹⁷ Nekateri starši so v takem primeru sedli z obema mladima človekoma in jima pojasnili, zakaj ne odobravajo sestajanja. Če se o zadevi pogovori tudi s starši drugega, je to morda dodatna podpora. Krščanski oče, ki ima štiri otroke, je rekel: »Mnogi starši menijo, da je zveza mladega fanta in dekleta ‚pametna‘ in ju ne spodbujajo le k temu, temveč dovolijo skupinam najstnikov, da gredo skupaj ven sami, brez nekega odraslega. To, kar vidimo, so ‚parčki‘, nemoralnost in zgodnji zakoni. Mi spodbujamo naše otroke k hobijem in telesnim dejavnostim, kot je drsanje in kolesarjenje — k stvarem, ki jih lahko delajo sami, z družino ali z drugimi svojega spola.«

¹⁸ Tudi tedaj, če je par dovolj star, da bi lahko »hodila skupaj«, mu vi pomagajte in poskrbite, da nista sama. Zaročen krščanski par je malo pred poroko popustil v budnosti in zagrešila sta »nečistost«. (Gal. 5:19) Mladi moški je rekel: »Večinoma nisva bila sama, toda tisto malokrat, ko sva bila sama, nama je škodovalo.« Drugi mladostniki so bili pozneje svojim staršem hvaležni, da so njihove zabave dosledno in vestno nadzorovali, ker so ostali čisti in stopili v zakon brez obžalovanja ali grenkih spominov. Če ima tvoj otrok častne namene, ne bi smel tvoje bogaboječe »vzgoje« vzeti za zlo, ker je to »pot življenja«.

POMAGAJ OTROKU RAZVITI NJEGOV ODNOS DO BOGA

19. a) Kaj je za tvojega otroka najboljša zaščita pred nemoralnostjo in kaj mu bo pomagalo, razviti takšno zaščito? b) Katera vprašanja si lahko postavijo starši glede svojega zgleda?

¹⁹ Zaupen oseben odnos z Jehovo je za tvojega otroka najboljša zaščita pred nemoralo. Čeprav ga mora otrok sam doseči, mu starši lahko pomagajo. Predvsem mu bo tvoj zgled predanosti primer, ki bi ga naj posnemal. Tisti, ki so v prvem stoletju v Tesalonikih postali kristjani, so videli »kakšni so bili« Pavel in njegovi tovariši, in so postali njihovi »posnemalci«, razvili so enako ‚močno prepričanje‘. (1. Tesal. 1:4—6) ‚Koga‘ vidijo tvoji otroci v tebi? Ali vidijo »močno prepričanje« in spoznajo, da gradiš vse svoje življenje na predanosti Bogu in se žrtvuješ za njegovo oboževanje? Ali vidijo tvoj močan odpor do nemorale in da se ne ukvarjaš z nečim, kar moralno kvari? Ali vidijo v tvojem postopanju s svojim zakonskim tovarišem ali z drugimi zgled ljubezni? Ali te slišijo govoriti o Jehovi tako, da so prepričani, da je On zate resničnost? To bo otroka spodbudilo, da se žrtvuje za to, da bi držal Jehovin zakon. Tako bo tvoj otrok spoznal, da je zelo važno delati tako.

20. Kaj lahko uniči tvojo dobro vzgojo?

²⁰ Tvoje napore podkrepi tudi s tem, da strogo paziš in izbiraš otroku družbo, ki ga bo v duhovnem pogledu »močno prepričala«. Ničesar ne more tvojega dela hitreje uničiti kakor slabi tovariši — tudi če jih najde v krščanski skupščini. Uničijo lahko duhovnost tvojega otroka in so vzrok spora med generacijami. (Preg. 13:20; Juda 3, 4, 12, 16, 19)

21. a) Kaj daje duhovno moč po 1. Janezovem 2:14 in katero odgovornost imajo zato starši? b) Kakšne predloge imaš, da bi imeli takšne študije redno in da bi bili zanimivi?

²¹ Kot roditelj moraš biti prepričan v moč Božje besede, Biblije. Apostol Janez je rekel, da so duhovno močni »mladeniči« v skupščini, kateri je pisal, »premagali Hudobnega«, ker ‚je v njih ostala Božja beseda‘. (1. Jan. 2:14) Bogaboječi starši bi torej morali razen tega, da pospešujejo zaupno družinsko povezanost in dajejo dober zgled, skrbeti tudi, da se v družini redno preučuje Božjo besedo, da bi njena vest lahko sedla globoko v otrokovo srce. Tako sta zakonca boleče opazovala, da sta se dva od njunih treh otrok v najstniških letih obrnila k slabemu. Oče, ki jih je že od ranega otroštva vzgajal v veri, je priznal: »Če bi lahko še enkrat začel znova, bi imeli reden družinski biblijski študij. Mi pa smo ga imeli le tu in tam. Vem, da bi nas redni študij kot družino bolj zbližal in otroke duhovno bolj okrepil.« Če se starši dobro pripravijo na študij, če vse ne poteka preveč avtomatično in formalno in če prilagodijo pogovor otrokovim potrebam, bo pogovor sprejemljiv in družina bo duhovno tesneje povezana. Vse to seveda ni enostavno glede na to, da zahteva od staršev precej časa, toda ni najvažnejša dolžina takšnega pogovora, temveč kako je bil izkoriščen čas, ko so bili skupaj. Razen tega je potrebno otrokom vcepiti dobro osebno navado preučevanja. (5. Moj. 6:4—9)

22. Kako lahko otroka naučiš, da smiselno moli?

²² Kot smo izvedeli iz primera na strani 12, iskrena molitev pospešuje oziroma gradi tesen odnos z Bogom. Pomagaj svojemu otroku, da bo razumel, kako potrebno je moliti in kako lahko ‚Jehovi izlije svoje srce‘. (Ps. 62:8) Naj posluša, ko ti prisrčno moliš, in pogovorita se, kaj lahko vključi v svoje molitve. Če otroku poveš, kako je Jehova uslišal tvoje molitve, in ga spodbudiš, naj pazi na uslišanje svojih; tako bo spoznal, da ima molitev moč.

23., 24. a) Zakaj bi morali otroka poučiti, da se boji Jehove? b) S kom bi morali starši redno v službo oznanjevanja in zakaj?

²³ Kralj David je pisal: »»Jehova je zaupen s tistimi, ki se ga boje.« (Ps. 25:14, EI) Da bi tvoj otrok lahko obiskoval zaupen odnos z Bogom, mora imeti zdrav strah pred posledicami, ki jih ima neodobravanje »živega Boga«. (Hebr. 10:31; Preg. 8:13) Otrok mora ljubiti Jehovo in globoko ceniti njegovo ljubečo dobroto in prijaznost, toda mora tudi spoštovati Jehovine sposobnosti kaznovanja oziroma mora upoštevati, da bo dopustil ‚požeti, kar se je sejalo‘. (Gal. 6:7) Če se otroku zgodaj vcepi ta zdravi »strah«, bo imel občutljivo vest. Namesto da bi mislil, ‚da je vse v redu, dokler ga ne dobijo‘, bo čutil kakor Jožef, ki se je uprl zapeljevanju in rekel: »Kako bi ... storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Moj. 39:7—9)

²⁴ Če s svojim otrokom sodeluješ v krščanski službi, mu boš pomagal, da se bo enako zanimal za ljudi, kakor Jehova. Medtem ko poglablja cenjenje, bo v srcu spoznal, da lahko »mnoge obogati«, tako da jim oznani »dobro vest«, ki lahko koristno spremeni njihovo življenje. Ta služba mu bo tudi veliko pomagala pri razvijanju prisrčnega in tesnega odnosa z Bogom. (2. Kor. 6:10)

POTREBNA JE VEČ KOT OBIČAJNA POMOČ

25., 26. a) Zakaj potrebujejo starši ‚več od običajne pomoči‘? b) Od kod prihaja takšna pomoč? c) Kaj je storil oče, ko je mislil, da je že »izgubil« otroka, in kaj je pozneje jasno spoznal?

²⁵ »Ni lahko biti oče najstnikov,« je rekel krščanski oče, ko je govoril o svoji nemoči pri težavah 16-letne hčerke, ki je v šoli izpostavljena velikemu pritisku fantov. »Pogosto molim sam in skupaj z njo — toda še vedno sem v skrbeh.« Da, spoznal je, da potrebuje Božjo pomoč, ki bi njemu in njegovi hčerki dala ‚moči, ki presega običajno moč‘. (2. Kor. 4:7)

²⁶ Včasih se lahko starši počutijo nemočni, ko izgleda, da so vsi njihovi napori zaman. Toda ne odnehajte! Krščanski oče, ki je svojega sina od otroštva vzgajal v krščanskem nauku, je že mislil, da bo sina zaradi njegovega nagnjenja k upiranju »izgubil«; rekel je: »Pokleknil sem in molil, solze so mi tekle po obrazu; prosil sem Jehovo, naj mi pomaga. Jehova je uslišal molitve, in fant se je postopoma poboljšal. Še bolj me je zbližalo z Jehovo, ko sem videl, kako je pomagal v moji družini. Da, prosi Jehovo za pomoč in mu zaupaj. Moli s svojimi otroki in zanje. Spoznaj, da Jehova pomaga tvoji družini.« (1. Tesal. 5:17)

27. a) Kdo mora Božji zakon ‚pisati‘ v otrokovo srce? b) Kaj čutite vi starši, ko vidite, da je srce vašega otroka ‚postalo modro‘?

²⁷ Upoštevaj, da mora mladostnik konec koncev sam ‚pisati‘ Jehovine zakone v svoje srce. (Primerjaj Pregovori 3:1—4.) Toda kot roditelj naredi vse, kar le moreš, da bi dosegel srce svojega otroka. Kolikšna nagrada je videti, da je otrok zvest resnici! Vse razloge imaš, da ‚se iz srca veseliš‘, če tvoji otroci pokažejo, da je njihovo srce »modro«! (Preg. 23:15) Podoben boš apostolu Janezu, ki je o svojih duhovnih otrocih lahko rekel: »Večjega veselja nimam od tega, da slišim, da otroci moji žive v resnici.« (3. Janezov 4)

Ali lahko odgovoriš na vprašanja?

• Zakaj je pri vzgoji otrok najvažnejše doseči srce?

• Zakaj bi morali starši s svojimi otroki govoriti o spolnosti?

• Kaj je najboljša zaščita otroka pred spolnim razvratom in kaj bo pomagalo pri razvijanju te zaščite?

• Kako se lahko otroka nauči smiselno moliti?

• Zakaj bi morali krščanski starši s svojimi otroki redno sodelovati v službi oznanjevanja?

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

»Moji starši niso z menoj nikoli odkrito govorili o spolnosti. Toliko stvari sem želela izvedeti, zato sem postala zelo radovedna, pa kljub temu neumna; zlahka so name vplivali.« (Petnajstletnica)

[Slika na strani 14]

Pogovor med starši in otrokom je zelo pomemben

[Slika na strani 15]

Biblijska pomožna sredstva lahko staršem veliko pomagajo, ko poučujejo svojega otroka o spolnosti

[Slika na strani 17]

Če greš skupaj z otrokom na oznanjevanje, mu bo to duhovno pomagalo.