Mir od Boga - kdaj?

»Bog miru pa bo prav kmalu strl satana pod vašimi nogami.« — (RIMLJANOM 16:20, JP)

1., 2. a) Kaj je rekel hinduistični modrec o vojni in miru? b) Kdo so tisti, ki bodo uživali mir od Boga?

»ČE SE bo nora oboroževalna tekma nadaljevala, bo to povzročilo klanje, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Če bi že kdo zmagal, bi sama zmaga bila sočasno smrt zmagovalnega naroda.« To je dejal Mohandas Gandhi, sicer že leta 1938, pa je bila pravzaprav napoved za naprej.

² Že pred tem, v letu 1931 je rekel Gandhi britanskemu podkralju: »Če bi se vaša in moja dežela sporazumeli na osnovi naukov, ki jih je Kristus izrekel v pridigi na gori, bi rešili probleme, pa ne le najinih dežel, temveč vsega sveta.« Kot je nakazal ta hundu — modrec, je Jezusova pridiga na gori pot do trajnega miru. Kristus je rekel v tej pridigi: »Blagor tistim, ,ki delajo za mir (so miroljubni, NS), ker bodo postali Božji otroci.« (Matej 5:9, JP) Mnogi ‚Božji otroci‘ že sedaj uživajo Božji mir. Prišel pa bo čas, ko se bodo vsi ponižni na Zemlji »radovali v obilosti miru«. (Psalm 37:11) Toda, ali imamo zagotovilo, da se bo to res zgodilo?

 3. Zakaj danes na Zemlji ni pravega miru?

³ Danes nad človeštvom lebdi pošast svetovnega uničenja. Nedavna raziskava je pokazala: »Skrajni nesmisel je potrošiti 3 do 4,000.000.000.000 (3 do 4 bilijone) ameriških dolarjev, toliko so od Druge svetovne vojne porabili za izdelavo jedrskega orožja. Če pa bi to orožje uporabili, bi to bil vseobsežen samomor. ... Milijoni ton nuklearnega orožja, ki so nakopičeni v skladiščih po svetu zadostujejo za uničenje 58 milijard ljudi. S tem bi lahko vsakega človeka usmrtili 12 krat.«a Ta tekma se v angleščini imenuje Mutually Assured Destruction (Zagotovljeno medsebojno uničenje) ali s kratico MAD (angl. »nor«) in to je zares tako. Na tej majavi osnovi supersile uravnavajo svoj takoimenovani mir. Gotovo pa to ni mir od Boga.

 4. a) Kakšen prizor nudi svet sedaj? b) Toda kakšno odločno zagotovilo imajo Jehovini častilci?

⁴ Ta svet nudi v vseh pogledih žalosten prizor. Še nikoli prej mi morala človeška družba prenašati več politične pokvarjenosti, več zločinskega nasilja, več gospodarskih težav, ali več brezbožnosti in verskih zmešnjav kot v današnjem času. Še nikoli doslej ni bolj držalo, da človeštvo, »celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje v bolečinah«. (JP) Toda Bog obljublja, da »se bo stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok«. EI/ (Rimljanom 8:21, 22) Miroljubnim ljudem, ki častijo Boga Biblije, Vrhovnega Gospoda Jehovo je zagotovljen vstop v takšno svobodo. To bo svoboda, ki bo izhajala iz pravega miru, večnega miru. (Ezekijel 37:26—28) Toda kdaj in kako bo takšen mir nastopil?

Božje mišljenje o ‚času in trenutku‘

 5. Kakšno vprašanje se pojavi v zvezi s 1. Tesaloničanom 5:1?

⁵ Ko je apostol Pavel tolažil kristjane v Tesaloniki, jim je dejal, da je vstajenje povezano ‚s prihodom Gospoda‘ Jezusa. Zatem je rekel: »Kar pa zadeva čas in trenutek, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem.« (1 Tesaloničanom 5:14; 5:1, JP)

 6. Zakaj vemo, da so ‚časi in razdobja‘ Bogu pomembni?

⁶ Ali apostolove besede pomenijo, da ‚časi in razdobja‘ (NS) Bogu nič ne pomenijo? Ravno nasprotno! (Propovednik 3:1) Bog je »poslal svojega Sina« ob koncu 69 letnih tednov, ko je bil »dopolnjen čas«. In Jezusova služba je trajala tri in pol leta — od 29. n. št. do 33 n. št. — prav kot je bilo prerokovano. (Galačanom 4:4; Danijel 9:24—27) Točno ob koncu »določenih časov narodov«, 1914. leta, je bil Jezus postavljen za Kralja v »nebeškem Jeruzalemu«. (Luka 21:24; Hebrejcem 12:22; Ezekijel 21:27; Danijel 4:31, 32) Tudi »velika stiska« bo prišla ob »dnevu« in »uri«, ki ga je določil Jehova. »Se ne zakasni.« (Matej 24:21, 36; Habakuk 2:3)

 7. Zakaj Pavlu ni bilo treba Tesaloničanom pisati o ‚časih in razdobjih‘?

⁷ Vsekakor Pavlu tedaj ni bilo treba pisati o »časih in urah«. Kristjani v Tesaloniki so že bili prepričani, da je to ‚obdobje‘ konca židovskega sistema stvari; ki se je res končalo kakšnih 20 let pozneje, leta 70. n. št. Postali so zgled v »gorečnosti in v svetem duhu«. (1 Tesaloničanom 1:4—7) Podobno se danes Jehovine priče popolnoma zavedajo, da so svetovne vojne in drugi boleči dogodki od 1914. leta sem »znamenje« Jezusovega nevidnega prihoda v kraljevski moči in slavi. (Matej 24:3—8; 25:31)

 8. Zakaj moramo biti stalno budni in dejavni?

⁸ Zatem je apostol kristjanom ponovno dejal: »Saj sami predobro veste, da bo Gospodov (Jehovin, NS) dan prišel, kakor pride tat ponoči.« (1 Tesaloničanom 5:2, JP) Čeprav ne vemo, kdaj natančno bo to, pa se ta dan izvršitve sodbe vse bolj bliža. Nastopil bo nenadoma, točno ob uri, ki jo je Bog že določil. Zatorej moramo biti stalno budni in dejavni. (Luka 21:34—36)

Odločilen klic po miru

 9. a) Kakšen vzklik bo zadonel, in zakaj pri tem pravi kristjani ne bodo sodelovali? b) Kdo bo oznanil ta klic, in v čem so podobni vladarjem v Jeremijevih dneh?

⁹ »Mir in varnost!« Pavel nas tukaj opozarja na slovesno objavo ali razglas, ki bo objavljen na višku Kristusove »prisotnosti«. (1 Tesaloničanom 5:3) Bomo ta klic kmalu slišali? Odkod bi lahko prišel klic po svetovnem miru in varnosti? Očitno ne iz vrst Kristusovih sledilcev, kar je Jezus rekel, da niso niti oni niti njegovo Kraljestvo »od sveta«. (Janez 15:19; 17:14, 16; 18:36) Tisti, ki bodo oznanili ta klic, morajo torej biti posvetni ljudje, ki so proti bližajočemu se Božjemu Kraljestvu. So od sveta, ki je ‚v moči Hudobnega‘, satana, hudiča. (1 Janezov 5:19) Enako kot politični in religiozni voditelji v Jeremijevih dneh bodo oznanjali »videnja svojega srca« (JP) govoreč: »Mir vam bode« in po krivici bodo trdili nasprotno, namreč da ta mir prihaja od Boga. Toda njihova trditev se bo izkazala lažna! (Jeremija 23:16, 17, 19, 20)

10. Kakšna veriga dogodkov je vodila do današnjega svetovnega stanja?

¹⁰ K vzkliku »Mir in varnost!« vodi cela veriga dogodkov. V letu 1920, po Prvi svetovni vojni, je bilo rojeno Društvo narodov. Ta zveza naj bi za vedno pregnala vojne z Zemlje. Toda Druga svetovna vojna je to zvezo pahnila v brezno. 24. oktobra 1945 je bila ta organizacija obnovljena, iz pepela je vstala z novim imenom, Združeni narodi. (Primerjaj Razodetje 17:8.) Njena glavna naloga je, da »varuje svetovni mir in varnost«. Njeni ustanovitelji so odločno izrazili, da bodo »prihodnje generacije obvarovali pred šibami vojne«. Je organizacija Združenih narodov uspešno vzdrževala takšen mir in varnost?

11. Kako tehtna je kriza, s katero se sooča svet?

¹¹ Ne glede na to, koliko so ustanovitelji Združenih narodov bili iskreni v svoji nameri, tej organizaciji, enako kot njeni predhodnici, ni uspelo izpolniti naloge, ki so jo sprejeli z ustanovno listino. Svet sedi sedaj na sodčku smodnika jedrskega orožja. Nesreča v Černobilu (SZ), v aprilu 1986 je s posledicami, radiacijo, ki je zadela večji del Evrope, pokazala, da je jedrska moč, celo, če se uporablja v miroljubne namene, strašanska potencialna energija. Nekateri narodi v Južnem Pacifiku se trudijo, da bi ostalo njihovo področje brez jedrskega orožja. Toda, če bi kdaj izbruhnila velika atomska vojna, ne bi nikjer nobeden preživel.

Je mogoče doseči »mir in varnost«?

12. Kaj je Organizacija Združenih narodov proglasila za leto 1986, in kako so to narodi sprejeli?

¹² Ker se Organizacija Združenih narodov zaveda, da se kriza zaostruje, so razglasili leto 1986 za mednarodno leto miru. To so narodi različno sprejeli. Večina narodov leto miru Organizacije Združenih narodov je tako ali drugače podpiralo, vendar opozarjajo, da jedrska vojna ogroža mir. V vsem tem času pa so se po zemlji stalno nadaljevale manjše vojne — kakšnih 150 jih je bilo po Drugi svetovni vojni, skupaj pa so zahtevale več kot 30 000 000 človeških življenj. Ali lahko rečemo, da je kateri narod v resnici prevzel znane besede iz Izaije 2:4, ki krasijo zid na palači ZN, in se po njih ravnal?

13. Kakšno podporo so ponudili verski voditelji?

¹³ Religiozne organizacije sveta se niso vzdržale, temveč so podprle leto miru. Papež Janez Pavel II. je razglasil 1. januar 1986. leta za dan svetovnega miru in je opomnil državnike, da poskrbe za vodstvo, potrebno za vzpostavo osnove za vesoljni mir. Pravtako je povabil ljudi različnih veroizpovedi, da bi se zbrali v Assisiju (Italija) k molitvi v tem mednarodnem letu miru. Canterburyjski škof, poglavar Cerkve v Angliji, in budistične skupine, so to povabilo toplo pozdravile. Svetovni svet cerkva je izdal izjavo o Mednarodnem letu miru, v kateri zahtevajo, naj se takoj začne jedrska razorožitev.

14. Kako edino lahko mirovni načrt uspe?

¹⁴ Kakšna pa je v zadevi »miru in varnosti« volja ‚Boga, ki daje mir‘? Ali pokaže Božja preroška Beseda, da lahko nepopolni ljudje in narodi vzpostavijo mir in varnost? Ravno nasprotno! ‚Uspelo bo‘, če zadevo prevzame Jehova — v soglasju s svojo pravičnostjo in sebi v slavo. (Izaija 55:11; 61:11)

Neizbežnost »nagle pogube«

15. Kakšno vznemirljivo napoved je nato izrekel Pavel?

¹⁵ Apostol Pavel nam je povedal, kaj se bo dogajalo. Rekel je: »Ko bodo govorili ‚Mir in varnost‘, tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečo, in ne bodo ubežali.« (1 Tesaloničanom 5:3, JP)

16. Zakaj ravnanje narodov ni Bogu po volji?

¹⁶ Ko prvič beremo te besede, se nam morda zde osupljive. Toda Biblija zadevo tudi pojasni. Današnje ravnanje narodov ni Bogu po volji. (Izaija 55:8, 9), To, da dovoli obstoj različnih človeških vladavin, je samo odgovor na sporno vprašanje, ki ga je pred. 6000 leti postavila zvita kača, ali satan, hudič. Ko je satan pregovoril naše prve starše, naj bosta neodvisna od Boga, je s tem sprožil vprašanje, ali človeštvo sploh potrebuje Boga — vladarja. (1 Mojzesova 3:4, 5)

17. Kaj pove zgodovina o človeških vladavinah, in kaj to dokazuje?

¹⁷ Skozi tisočletja je Bog dovolil, da so ljudje poskušali vsakršne oblike človeških vladavin, ki so si jih lahko zamislili. Toda, bodisi, da so neke oblike človeške vladavine obstajale nekaj let, ali nekaj stoletij, vse so bedno odpovedale, ko bi bilo treba vzpostaviti pravi mir in varnost. Vojne, zločini, nasilje in smrt so spremljali človeštvo pod vsemi človeškimi vladavinami. Skozi vso zgodovino je ‚človek vladal ljudem v njih nesrečo‘. (Propovednik 8:9) Danes ni nič drugače. Vsakdo, ki se zaveda spornega vprašanja, lahko sedaj reče kot je dejal Božji prerok: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

18. Zakaj bo objava »miru in varnosti« prazna?

¹⁸ Sedaj se je približal čas, določen za to, da se bo sporno vprašanje enkrat za vselej rešilo. Samo Božja uprava lahko prinese človeštvu pravi mir in varnost. Vendar pa narodi ne bodo mislili na Božjo vladavino, ko bodo proglasili »Mir in varnost!«. Ohranili bi radi vlado, ki je plod njihovih lastnih, ponosnih ideologij. Toda, čas se izteka! Narodi čutijo, da je potreben učinkovit poseg. Če ne, bo vse izgubljeno v jedrskem holocaustub. Zato bodo ukrepali tako, kakor je napovedal Jeremija: »Rano mojega ljudstva hočejo ozdraviti, ko lahkomiselno zatrjujejo: ‚Mir, mir!‘ Ko vendar ni miru!« Toda zaman se bodo trudili. (Jeremija 6:14, EI; 8:11, 15)

Napovedan konec

19. Kako bo izbruhnil »Jehovin dan«?

¹⁹ »Mahoma (jih) doleti poguba«, je rekel apostol Pavel. Božji prerok Izaija pa je napisal: »Glej, njih junaki vpijejo zunaj, poslanci miru jokajo bridko.« (Izaija 33:7) Biblija na mnogih mestih pokaže, da bo Jehovina sodna izvršitev zadela hudobne narode in posameznike nepričakovano — zares »kakor tat ponoči«. (1 Tesaloničanom 5:2, 3; Jeremija 25:32, 33; Zefanija 1:14—18; 2 Petrov 3:10) Ko bo svet glasno objavil, da je dosegel določeno. raven za vzpostavo miru in varnosti, jih bo »Jehovin dan« grozovito presenetil. Božji narod bo vedel, kaj pomeni klic »mir in varnost!« in Jehova ga bo tudi obvaroval. (Psalm 37:39, 40; 46:1, 2; Joel 3:16)

20. a) Kakšna vrsta »zveri« je Organizacija Združenih narodov? b) Kako Jehova gleda na lažno religijo, in zakaj?

²⁰ V Božji besedi se ravnanje Društva narodov in njegovega naslednika, Združenih narodov, primerja s »škrlatno rdečo divjo zverjo«, ki ima sedem glav, (ki ponazarjajo sedem svetovnih sil, iz katerih izhajajo), in deset rogov, (ki so vladavine, ki jo sedaj podpirajo). Biblija pokaže, da je to politična »zver«, primerjana z britanskim »levom« in ruskim »medvedom«. Na njenem hrbtu jezdi ženska, »Babilon veliki, mati nečistnic in gnusob zemlje«. (Razodetje 17:3—8) To dobro izraža Jehovino mnenje o lažni religiji, ki ne zastopa ne njega in ne njegovega pravičnega Kraljestva. Ona duhovno nečistuje, ker se vmešava v politiko. Primer za to je zveza religije z Organizacijo Združenih narodov in svetovnim bojem za mir in varnost. Bilo bi ji tudi prav, če bi imela mir pred Božjo sodno vestjo, ki jo oznanjujejo Jehovine priče. Iz tega razloga je na nekaj vladavin vplivala, da so prepovedali krščansko dejavnost Jehovinih prič. (Psalm 2:1—3)

21. a) Kaj bo označilo začetek »Jehovinega dne«? b) H kakšnemu koncu se bo nato »dan« prevesil?

²¹ Kako bo izbruhnil »Jehovin dan«? V tej najtemnejši noči človeške zgodovine bo res »prišel kakor tat«. To bo takrat, ko bo Bog narode, ki pripadajo ZN navedel, da bodo nenadoma napadli lažno religijo. Pokazali bodo svoje prikrito sovraštvo proti Babilonu Velikemu in razgalili dejanski značaj te ženske in jo popolnoma opustošili. Sodna izvršitev bo prišla tako naglo, da bodo bivši ljubimci vzkliknili: »Gorje, gorje, veliko mesto, Babilon, mogočno mesto, zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba.« Toda narodi in njihove armade bodo napadli tudi Božje ljudstvo. Tedaj pa bo Kralj kraljev, Jezus Kristus, uničil vse te sovražnike in največjega nasprotnika, satana, hudiča, vrgel v brezno. (Razodetje 17:16, 17; 18:10; 19:11—21; 20:1—3; primerjaj Ezekijel 38:11, 16, 18—23.)

22. a)Kakšno veličastno upanje imajo danes verni ljudje? b) Kako bi lahko ti užival mir od Boga?

²² Takrat bo končno vzpostavljen pravi mir in varnost — pod Božjim Kraljestvom! (Psalm 72:1, Izaija 9:6, 7) K sreči bodo mnogi, ki ‚bodo ostali trezni in budni‘, to doživeli. (1 Tesaloničanom 5:4—6) »Velika množica iz vseh narodov«, ki veruje v Jehovino odkupno pripravo po Kristusu, bo rešena iz »velike stiske«, in se razveseljevala večnega miru od Boga. (Razodetje 7:9—17; 21:3, 4) Da bi le bil tudi ti med njimi!

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

◻ Zakaj so »časi in razdobja« pomembni Bogu, in nam?

◻ Kako bi morali upoštevati približevanje »Jehovinega dne«?

◻ Kdo bo sodeloval v objavi klica iz 1 Tesaloničanom 5:3, in kdaj?

◻ Kakšne pomembne dogodke bo sprožil ta vzklik?

[Podčrtna opomba]