Polni zaupanja služiti kot Jehovini sodelavci

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Jehova hoče od tebe: nič drugega, kakor da pravično ravnaš, da ljubiš usmiljenje in da skromno hodiš s svojim Bogom.« MIHA 6:8, NS.

 1. Kje v Svetem pismu najdemo osnovo za to, da lahko današnje Jehovine služabnike imenujemo njegovi »sodelavci«?

KRŠČANSKI apostol Janez je zapisal: » »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče! Celo Božji otroci se imenujemo in to tudi smo.« (1. Janezov 3:1, JP) Apostol Pavel pa je o sebi in o svojem spremljevalcu rekel takole: »Božja sodelavca sva.« (1. Korinčanom 3:9, JP) Obe trditvi sta zapisala sledilca Jezusa Kristusa in zapisala sta jih prav o maziljencih. Toda v načelu veljata za vse prave Božje služabnike. Zato bi lahko rekli tudi takole: ‚Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče, da smo lahko njegovi sodelavci.‘

 2. Zakaj je mogoče, da so Jehovini služabniki njegovi sodelavci?

² Kako naj bo šibak in nepopoln človek sodelavec velikega Stvarnika, ki ima vso moč in modrost, ki je popolnoma pravičen in ki je poosebljena ljubezen? To je mogoče, kajti naša prastarša sta bila ustvarjena po podobi Stvarnika in njegovega prvega sodelavca, Besede ali Logosa. (1. Mojzesova 1:26, 27; Janez 1:1) Naša prastarša sta torej prejela neko mero modrosti, pravičnosti, moči in ljubezni. Zaradi tega je Jehova svojim zemeljskim služabnikom rekel po svojem preroku: »Bilo ti je razodeto o človek, kaj je dobro, kaj Jehova hoče od tebe: nič drugega, kakor da pravično ravnaš, da ljubiš usmiljenje in da skromno hodiš s svojim Bogom.« (Miha 6:8, NS)

 3. Kaj pomenijo besede iz Mihove knjige 6:8 in kakšen mora biti človek, da lahko postane Jehovin sodelavec?

³ Ko beremo besede »kaj Jehova hoče od tebe«, si lahko pač mislimo, da bo potem sledil povzetek človekovih odgovornosti do Boga in do sočloveka. Koliko je to res, bomo ugotovili, ko se bomo o tej stvari še malo pogovorili. Z Jehovo gotovo ne more »hoditi« kar vsakdo. To je v resnici prednost tistih, ki so z njim »istih misli«, kot bi lahko rekli. (Amos 3:3) Kako pa je to videti? Tako, da se brezpogojno predajo Jehovi in to ponazorijo s krstom v vodi, kot smo videli v prejšnjem članku. Kaj torej besede iz Mihove knjige 6:8 pomenijo za te ljudi?

»Pravično ravnati«

 4. Kaj predvsem pomeni »ravnati pravično«?

⁴ Začnimo kar z zahtevo po »pravičnosti«. Če smo Jehovini sodelavci, moramo imeti čisto vest. »Pravično ravnati« pomeni pravzaprav delati vse, kar je prav, vse, kar hoče od nas Bog. Spolniti moramo torej svoje dolžnosti, predvsem pa še glavno, da smo vdani edinole Jehovi. (Nahum 1:2) Jehova ne trpi tekmecev. Dvema gospodarjema ne moremo služiti. (1. Korinčanom 10:22; Matej 6:24)

 5. Kako je Jezus pokazal, da ljubi pravičnost in sovraži krivičnost?

⁵ »Pravično ravnati« pa pomeni tudi ‚ljubiti pravičnost in sovražiti krivico‘. Tak je bil Jezus. Ljubil je pravičnost, zato je bil »nedolžen, brez madeža, ločen od grešnikov«. (Psalm 45:7; Hebrejcem 7:26) Sovražil je krivico, zato je bil z vso pravico ogorčen nad hinavskimi in pohlepnimi verskimi voditelji svojih dni. (Matej 23:13—36; Janez 8:44)

 6. Zakaj je premalo, če le vemo, da se je treba prepovedanega ogibati, ker je pač slabo?

⁶ Jezusov zgled nas uči, da ni dovolj ljubiti pravičnost. Vse, kar je slabega, moramo tudi sovražiti, prezirati, mrziti, gnusiti se nam mora, do vsega slabega moramo imeti hud odpor. Že od rosnih let smo nagnjeni k hudemu, srce nas rado prevara, zato je premalo, če se le medlo zavedamo, da je vse slabo prepovedano. (1. Mojzesova 8:21; Jeremija 17:9) Grešnim nagnjenjem in skušnjavam se moramo odločno upreti, sicer podležemo njihovemu čaru. Hudo moramo sovražiti tako zelo kot Pinehas, ki je s sulico prebodel par, ki je z nemoralo častil Baal-Peorja. (4. Mojzesova 25:5—8)

 7. Kje najdemo dokaz za to, da Jehova za sodelavce ne uporablja hudobnih ljudi?

⁷ Jehova za svoje sodelavce ne mara in ne bo uporabljal ljudi, ki so sprijeni. To je dovolj jasno oznanil v 50. psalmu od 16. do 18. vrstice: »Krivičniku pravi Bog: ‚Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v usta svoja? Saj ti sovražiš svarjenje in besede moje si vrgel vzad zase. Kadar vidiš tatu, se z njim hitro sprijazniš in s prešuštniki se družiš.‘«

 8. Kateri primer nam še posebej kaže, kakšno sramoto lahko povzročimo, če grešimo?

⁸ Morda se trudimo v službi Jehovi, oznanjujemo dobro vest o Božjem kraljestvu. Toda če ne pazimo zmeraj in se ne obvladujemo, lahko hitro kaj zagrešimo in omadežujemo Jehovino ime, kajti naše telo je šibko. Tako je pred leti neki starešina zagrešil prešuštvo s svojo duhovno sestro, ki je imela nevernega moža. Na večer, ko so objavili, da je bivši starešina izključen, je v Kraljevsko dvorano planil razjarjeni soprog in streljal na oba krivca. Ubil sicer ni nikogar, toda naslednji dan je bila to prva novica v največjem ameriškem časopisu! Da, greh je prav zares sramota. (Pregovori 6:32)

 9. Kaj moramo po knjigi Pregovorov 4:24 varovati in zakaj?

⁹ Zato je tole svarilo še kako primerno: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja!« (Pregovori 4:23) V resnici moramo stalno paziti, s čim se ukvarja naše srce. Televizija, revije in druga občila se vse več ukvarjajo z nečistimi stvarmi, tudi s pornografijo. Zato moramo biti stalno izbirčni, ko se odločamo, kaj bomo pogledali, prebrali ali poslušali. Nadzorujmo naše misli, to je nadvse pomembno! V veliko ugodje nam je na primer, če si zamišljamo spolne igre, ki bi jih v življenju sicer niti ne poskušali izvesti. (Matej 5:28) Toda takšno premišljevanje vseeno lahko rodi slaba, sprevržena dejanja. Namesto, da se v mislih ukvarjamo s takšnimi stvarmi, raje pokažimo samoobvladanje, ki je sad duha, in se oprimimo tega, kar je opisano v Pismu Filipljanom 4:8! (Galačanom 5:22, 23)

‚Ljubiti usmiljenje‘

10., 11. a) Kakšna je lahko razlika med zanesljivostjo in zvestobo? b) Kako je zanesljivost in zvestobo izkazal Božji sin?

¹⁰ Druga zahteva iz Mihove knjige 6:8 pravi, da naj ‚ljubimo usmiljenje‘. The New English Bible tu zapiše, naj ‚ljubimo zvestobo‘. V New World Translation Reference Bible pa pod črto piše, da hebrejska beseda čésed, ki jo prevajamo z »usmiljenjem«, lahko pomeni tudi »milost« ali »zvesto ljubezen«. Sestavljalci slovarjev pri besedi zvestoba zapišejo, da je to »močan odpor zoper vsakršno skušnjavo, da bi čemu obrnil hrbet ali kaj izdali«. »Zvestoba pomeni skupaj z zanesljivostjo še trdno odločenost, da boš stal komu ob strani, čeprav na svojo škodo, in se boril zanj.« Zanimivo je, da tudi v Svetem pismu najdemo malenkostno razliko v rabi obeh besed. Zvestoba se tako v prvotnih besedilih nikdar ne uporablja za nežive stvari. Na takšnih mestih bi to zmeraj lahko prevedli z zanesljiv. Za mesec na primer piše, da je »zanesljiva priča na nebu«. (Psalm 89:37, NS) Tudi za Božjo besedo piše, da je zanesljiva, da se namreč nanjo lahko zanesemo.a (Razodetje 21:5; 22:6) Zvestoba je potemtakem lastnost Boga Jehove in njegovih priznanih služabnikov. O Jehovi zato beremo: »Z zvestimi ravnaš zvesto.« (2. Samuelova 22:26, NS)

¹¹ V nebesih je bil Božji sin zanesljiv in zvest Jehovi. Na zemlji je bil kot človek Jezus Kristus preskušan in z ubogljivostjo je dokazal, da je tudi kot človek zvest in zanesljiv. O tem piše v Pismu Hebrejcem 5:7—9 takole: »On je v svojem zemeljskem življenju daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti smrti, in bil je uslišan zaradi vdanosti Bogu. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, učil pokorščine, dosegel popolnost in postal vsem, ki ga ubogajo, počelo večnega zveličanja.« (JP)

Preskusi zvestobe

12. Katere stvari lahko včasih preskusijo našo zvestobo in kako so nekateri reagirali na te preskušnje?

¹² Zvestoba do Boga Jehove terja od nas, da smo zvesti tudi do njegovih služabnikov na zemlji, do sokristjanov. To je trdil tudi apostol Janez, ko nas je opomnil: »Kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, katerega vidi.« (1. Janezov 4:20, JP) Za ta del je naša zvestoba lahko preskušena prav zaradi nepopolnosti drugih. Zgodilo se je že, da je bil kdo med nami užaljen, pa se je izkazalo, da je njegova zvestoba do Jehovine organizacije prešibka, in tak potem ni hotel več obiskovati krščanskih sestankov. Naša zvestoba do bratov se preskuša tudi takrat, ko tisti, ki jih Jehova uporablja za vodnike, kakšno stvar napačno presodijo. Tu in tam je kdo takšne napake uporabil za izgovor, da je lahko Jehovini vidni organizaciji zameril in se ločil od nje. Ampak ali je tako dejanje upravičeno? Nikakor ne!

13. Zakaj za oddaljitev od Jehovine organizacije ni opravičila in kaj tem nezvestežem samo ostane?

¹³ Zakaj to ni nikakršno opravičilo, da takšni ljudje zapustijo Božjo organizacijo? Zato, ker nam Božja beseda zagotavlja: »Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo (Jehovino) postavo, ob ničemer se ne spotikajo.« (Psalm 119:165, EI) Poleg tega imamo zapoved, naj gojimo »med sabo čim močnejšo ljubezen, ker ljubezen pokrije veliko grehov«. (1. Petrov 4:8, JP; Pregovori 10:12) In če že kdo hoče stran od Jehovinega ljudstva; kam naj sploh gre? Ali ni z njim ravno tako, kot je bilo z učenci, ko jih je Jezus vprašal, če ga tudi oni mislijo zapustiti? Apostol Peter mu je takrat odgovoril: »Gospod, h komu [naj] pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Janez 6:68) Odprta je edinole pot v »veliki Babilon«, v kraljestvo lažnih verstev ali pa v kremplje satanove politične »divje zveri«. (Razodetje 13:1; 18:1—5) Skoraj vsi nezvesti, ki so se ločili od Jehovine vidne organizacije, počnejo zdaj iste stvari kot tisti v bogokletnem »velikem Babilonu«.

‚Skromno hodi s svojim Bogom‘

14., 15. a) Kakšne pomene ima slovenska beseda »skromen«? b) Kateri pomen te besede nas tu še po-sebej zanima in zakaj? c) Zakaj kristjani ne bi smeli »poudarjati svojega pomena ali vrednosti«?

¹⁴ Slovenska beseda »skromen« ima več pomenov. Lahko pomeni nepretencioznost, ‚majhnost, ponižnost, preprostost‘. Včasih pomeni tudi spodobnost, »pravo mero v oblačenju in obnašanju«. (1. Timoteju 2:9) Za nas je beseda skromnost še posebej zanimiva v tem pomenu, da »ne poudarjamo svojega pomena, vrednosti«. Če bi o sebi mislili previsoko, ne bi nikdar postali Jehovini sodelavci, ker bi se ukvarjali sami s sabo, namesto da bi se ukvarjali predvsem z Bogom Jehovo.

¹⁵ Najbrž beseda »skromno« iz Mihove knjige 6:8 pomeni ravno to, da ‚ne poudarjamo svojega pomena, vrednosti in sposobnosti‘. To bi lahko dokazali s citatom iz Knjige Pregovorov 11:2, kjer se tudi pojavi beseda »skromnost«. Na tem mestu stoji skromnost v kontrastu z domišljavostjo, ki je gotovo posledica previsokega mnenja o sebi. Zato beremo: »Če pride napuh, pride tudi sramota, s skromnimi pa je modrost.« Kdor je skromen, ima tudi strah pred Jehovo, to je pa na koncu koncev povezano še z modrostjo. (Psalm 111:10) Skromen človek se boji Jehove, ker ve, kako velika je razlika med njim in Bogom, Jehovino pravičnostjo in močjo in med njegovo nepopolnostjo in šibkostjo. Zato si skromen človek prizadeva za svojo rešitev s strahom in trepetom. (Filipljanom 2:12)

16. Kateri navedki iz Svetega pisma kažejo, zakaj bi kristjani morali biti skromni?

¹⁶ Razlogov, zaradi katerih bi morali biti Jehovini sodelavci skromni, je še veliko! Naj smo še tako pametni, naj imamo še takšno telesno moč in bogastvo, za napuh gotovo nimamo razloga. (Jeremija 9:23) Zakaj ne? Zaradi načela, ki je zapisano v 1. pismu Korinčanom 4:7: »Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar ne bi prejel? Kaj se ponašaš, kakor ne bi prejel, če si pa prejel?« (JP) Tudi s svojimi dosežki v službi oznanjevanja se ne moremo prav nič širokoustiti, če preberemo, kaj o tem piše v 1. pismu Korinčanom 3:6, 7. Pavel je dejal: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo. Tako ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne kateri zaliva, temuč [tisti], ki daje rasti, Bog.« K skromnosti nam bodo pomagale tudi Janezove besede, ki so zapisane v Lukovem evangeliju 17:10: »Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ‚Nekoristni hlapci smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‘« (JP)

17. Zakaj je pametno biti skromen?

¹⁷ Gotovo je pametno, da smo skromni. Če smo skromni, smo zadovoljni z vsakim delom, ki nam je naloženo. Tako ne bomo hlepeli po slavi, ampak bomo opravljali svoje delo kot »najmanjši«. (Luka 9:48) Potem bomo imeli do cele stvari podoben odnos, kot ga je imel psalmist, ki je zapisal: »Boljši je v tvojih dvorih en dan kot tisoč drugih: rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga, kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.« (Psalm 84:10, EI) In če bomo skromni, bomo premogli toliko ljubezni, da bomo najprej drugim izkazali čast. (Rimljanom 12:10)

Skromnost se poda tudi mladim

18. a) Zakaj se skromnost še posebej poda mladim? b) Katera poročila pričajo, da bi mladi danes morali biti bolj skromni?

¹⁸ Posebej za mlade kristjane je primerno, da se odenejo s skromnostjo. Kako lep zgled za to je Elihu! Čeprav je vedel, da ima prav, je bil pripravljen spoštljivo počakati, da bodo starejši prej povedali svoje. (Job 32:6, 7) Mlad človek je sploh samozavesten in precenjuje svoje zmožnosti. Ima pač obilo telesnih moči in pridobil si je tudi nekaj znanja, zato morda gleda zviška na starejše. Toda znanje ni isto kot modrost, moder je šele tisti, ki zna znanje tudi uporabiti. Za ta del so zelo značilna žalostna poročila o sodobni mladini v Združenih državah Amerike. 63 odstotkov težjih zločinov zakrivijo mladi ljudje, mlajši od 24 let, od tega jih je tretjina mlajših od 18 let. Ugotovili so tudi, da »zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali mamil umre največ mladih med 15. in 24. letom«. V Ameriki se »vse več najstniških zakonov konča z razvezo«, iz poročil pa je razvidno, da so »zakoni trdnejši, če imata ženin in nevesta vsaj malo izkušenj, ki pridejo z leti, preden stopita pred oltar«.

19. Kateri svetopisemski nasvet naj bi si mladi vzeli k srcu?

¹⁹ Kako modra so potemtakem svarila iz Božje besede! Z vso pravico učijo mlade, naj spoštujejo svojo mater in svojega očeta in naj ju v vsem ubogajo. (Efežanom 6:1—3; Kološanom 3:20) Še prav posebej pa naj bi si mladi vzeli k srcu tale nasvet: »Zaupaj v Jehovo z vsem svojim srcem, na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal tvoje steze.« (Pregovori 3:5, 6, EI)

20. Kakšne nagrade se lahko nadejajo vsi predani in krščeni kristjani, če se ravnajo po besedah iz Mihove knjige 6:8?

²⁰ Kakšno nagrado si lahko obetamo, če smo pokazali svoje zaupanje v Jehovo s tem, da smo se predali in krstili v vodi in če zdaj ‚ravnamo pravično, ljubimo usmiljenje in skromno hodimo s svojim Bogom‘? Predvsem nas Jehova prizna, ker smo uresničili njegove zahteve; zato bomo razveseljevali njegovo srce s tem, da bomo sodelovali pri oslavljanju njegovega velikega in strah zbujajočega imena. (Pregovori 27:11) Poleg tega pa bomo iz lastnih izkušenj videli, da je ‚pobožnost res nadvse koristna, ker obljublja sedanje in prihodnje življenje‘. (1. Timoteju 4:8)

[Podčrtna opomba]

Kako boš odgovoril?

◻ Kaj vse je potrebno po besedah iz Mihove knjige 6:8, da lahko ‚ravnamo pravično‘?

◻ Kako zvestoba do Jehove vpliva na naš odnos do sokristjanov?

◻ Zakaj naj bi ‚skromno hodili s svojim Bogom‘?

◻ Zakaj se skromnost še posebej poda krščanski mladini?

[Slika na strani 24]

Ali si izbirčen, ko se odločaš, kaj boš gledal, poslušal ali prebral?

[Slika na strani 25]

Peter je vedel, da nima kam iti, kajti edinole Jezus je imel »besede večnega življenja«. Ali si ti tako trdno odločen, da boš ostal zvest Jehovini organizaciji?