Poslušaj, kaj govori duh skupščinam
»Kdor ima uho, naj posluša, kaj govori duh skupščinam.« – RAZODETJE 3:22, NS.
Gradivo iz naslednjih dveh člankov je bilo predstavljeno na kongresu Jehovinih prič »Božja pravičnost« v letu 1988 in sicer v obliki uvodnih govorov simpozija z naslovom »Določeni čas se je približal«.
1. Katere besede iz Razodetja v tej nesrečni dobi predstavljajo dobro vest in kaj se misli z izrazom ‚prerokba‘ in ‚določeni čas‘?
PRED leti je sociolog v ZDA pripomnil, da imajo ljudje tam preveč svobode in premalo sreče. Dodal je, da so ljudje »ugotovili, da jim je sreča ušla iz rok. Raj, ki so si ga sami obljubljali, se je izkazal prazen«. Glede na to so besede apostola Janeza iz Razodetja 1:3 dobra vest, kajti Janez nam pove, kako lahko najdemo srečo. Zapisal je: »Srečen je, kdor glasno bere in tisti, ki slišijo besede te prerokbe in spolnjujejo to, kar je v njej zapisano; kajti določeni čas je blizu.« (NS) Omenjena »prerokba« je zapisana v knjigi Razodetje. »Določeni čas« pa je čas, ko se mora spolniti ta prerokba iz Razodetja. Janezove besede so danes za nas zelo pomembne.
2. Kaj se je Janez verjetno spraševal, ko se je bližal konec prvega stoletja?
2 Janez je bil prisoten ob binkoštih, ko je bila ustanovljena maziljena krščanska skupščina, in to se je zgodilo več kot 60 let preden je napisal knjigo Razodetje. Sedaj, 96. leta našega štetja, je ta skupščina iz prvotnih 120 članov narasla v veliko, mednarodno organizacijo. Toda pojavili so se problemi. Bilo je natanko tako kot so opozarjali Jezus, Pavel in Peter: prišlo je do odpada in sektaštva in Janez se je verjetno spraševal, kaj prinaša bodočnost. (Matej 13:24–30, 36–43; Apostolska dela 20:29, 30; 2. Petrovo pismo 2:1–3)
3. Kaj zagotavljajo vizije, ki jih je Janez videl in zapisal v Razodetju?
3 Zamisli si, kako srečen je bil, ko je prejel »razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi svojim hlapcem pokazal stvari, ki se morajo v kratkem zgoditi«. (Razodetje 1:1, NS) V nizu veličastnih vizij je Janez videl, da se Jehovini nameni bodo spolnili in da bo vztrajnost zvestih kristjanov bogato nagrajena. Prav tako je od Jezusa prejel sporočila za sedem skupščin; to so pravzaprav bili Jezusovi zadnji neposredni nasveti kristjanom preden bo prišel v kraljevski slavi.
Sedem skupščin
4. a) Kakšno odgovornost imajo zveste krščanske skupščine? b) Kaj pomeni dejstvo, da je Kristus v desnici držal maziljene starešine, ki so ponazorjeni s sedmimi zvezdami?
4 Teh sedem skupščin maziljenih kristjanov je bilo ponazorjenih s sedmimi svečniki, maziljeni starešine v njih pa s sedmimi zvezdami v Kristusovi desnici. (Razodetje 1:12, 16) S pomočjo te živopisne podobe je Janez dojel, da morajo zveste krščanske skupščine biti nosilke luči, podobne sijočim svetilkam v temačnem svetu. (Matej 5:14–16) To, da je Jezus v svoji desnici držal starešine, je odkrivalo, da jih vodi, usmerja in jim vlada.
5. Komu so bila za časa Janeza namenjena sporočila sedmih skupščin?
5 Jezus je Janezu dejal: »Zapiši v zvitek, kar vidiš in pošlji sedmim skupščinam: v Efez in Smirno in v Pergamon in v Tiatiro in v Sarde in v Filadelfijo in v Laodikejo.« (Razodetje 1:11, NS) Te skupščine so za časa Janeza v resnici delovale in prepričani smo lahko, da je vsaka skupščina dobila svoj primerek rokopisa, ko je Janez končal s pisanjem knjige Razodetje. Vendar upoštevaj, kaj piše v Hastingsovem Dictionary of the Bible (Biblijskem slovarju): »Komajda je kakšna druga knjiga N[ove] Z[aveze] tako dobro potrjena v 2. st[oletju].« To pomeni, da so Razodetje poleg kristjanov v sedmih skupščinah poznali in brali tudi drugi ljudje, ki so želeli preučevati te preroške besede. Jezusov nasvet je bil resnično namenjen vsem maziljenim kristjanom.
6., 7. a) Na kateri čas se besede iz Razodetja prvenstveno nanašajo in kako to vemo? b) Koga danes ponazarja sedem zvezd in sedem skupščin?
6 Ta sporočila pa so v resnici bila še širše uporabna. V Razodetju 1:10 je Janez zapisal: »V navdihnjenju sem bil v Gospodovem dnevu.« (NS) Ta vrstica predstavlja pomemben ključ za razumevanje Razodetja. Naznanja namreč, da se nanaša predvsem na »Gospodov dan«, se pravi na čas po letu 1914, ko je Kristus postal kralj. To je potrdil Jezus v svojih sporočilih sedmim skupščinam. V njih najdemo izraze, kot so tele besede, namenjene Pergamonu: »Pridem kmalu k tebi.« (Razodetje 2:16, NS; 3:3, 11) Po 96. letu našega štetja Jezus ni ‚prišel‘ na noben omembe vreden način – vse dokler ni bil leta 1914 postavljen za kralja. (Apostolska dela 1:9–11) Nato je v spolnitev besede iz Malahijeve knjige 3:1 znova ‚prišel‘ leta 1918, in sicer v Jehovin hram, da bi najprej sodil Božji hiši. (1. Petrovo pismo 4:17) V bližnji prihodnosti bo še enkrat ‚prišel‘, ko »bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa«. (2. pismo Tesaloničanom 1:7, 8, EI; Matej 24:42–44)
7 S tem v mislih razumemo, da teh sedem skupščin predstavlja vse skupščine maziljenih kristjanov po 1914. letu, in da sedem zvezd ponazarja vse maziljene starešine v teh skupščinah. Razen tega so tudi starešine, ki pripadajo »drugim ovcam« v nekem smislu v Kristusovi desnici, ki jih nadzoruje. (Janez 10:16) Nasvet sedmim skupščinam se načeloma nanaša na vse skupščine Božjega ljudstva v današnjem svetu, tudi na tiste, ki so sestavljene iz kristjanov, ki gojijo zemeljsko upanje.
8. Kaj je Jezus ugotovil, ko je 1918. leta prišel pregledat tako imenovane kristjane?
8 Ko je Jezus 1918. leta prišel pregledat tako imenovane kristjane, je na zemlji našel maziljene kristjane, ki so se močno trudili spolnjevati preroške besede. Od leta 1870 dalje so ljudi opozarjali na pomembnost leta 1914. Med Prvo svetovno vojno so morali od strani krščanstva marsikaj pretrpeti in leta 1918 je njihovo delo dejansko zastalo, ko so bili vodilni uslužbenci Skupnosti Stražnega stolpa zaprti na osnovi lažnih obtožb. Toda njihova doživetja v takratnem času v neverjetnem obsegu ustrezajo prerokbam iz Razodetja. Zaradi njihove odločne poslušnosti Jezusovim besedam, namenjenim sedmim skupščinam, se jih brez dvoma da prepoznati kot edine kristjane, ki so v tem neprosvetljenem svetu nosilci luči. Ta preostanek danes sestavlja Janezov razred, ki živi, da bi videl in sodeloval pri spolnitvi mnogih delov Razodetja.
Nasvet in pohvala
9., 10. Spolnitev katerih Jezusovih besed je zelo osrečila današnje kristjane? Pojasni.
9 Po Razodetju 3:8 je Jezus dejal skupščini v Filadelfiji: »Vem za tvoja dela. Glej, pred tabo sem na stežaj odprl vrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti. Čeprav imaš majhno moč, si vendar ohranil mojo besedo in nisi zatajil mojega imena.« (EI) Kristjani v Filadelfiji so očitno bili dejavni in zato so se jim sedaj odprla vrata priložnosti.
10 Sodobna stvarnost tega sporočila je zelo osrečila Božje ljudstvo. Po težavnih izkušnjah iz leta 1918 so bili duhovno obnovljeni in 1919. leta jim je Jezus odprl vrata priložnosti. Skozi ta vrata so stopili, ko so sprejeli nalogo oznanjevanja dobre vesti o kraljestvu vsem narodom. Ničesar ni moglo ustaviti tega dela, kajti nad njimi je bil Jehovin duh. Ti zvesti kristjani imajo veliko prednost, da lahko sodelujejo pri spolnjevanju glavne značilnosti znamenja Jezusove prisotnosti. (Matej 24:3, 14) Zaradi njihove zveste oznanjevalske dejavnosti je bil zbran in zapečaten preostanek 144 000, nato pa se je v velikem številu pričela zbirati »velika množica«. (Razodetje 7:1–3, 9) Kolikšno radost je to prineslo Božjemu ljudstvu!
11. Kako so sektaši skušali spriditi Jehovino organizacijo za časa Janeza in kako v našem času?
11 Ali jih lahko karkoli oropa te radosti? Da. Na primer, starešine v Pergamonu niso uspeli iz svoje skupščine odstraniti nauk sekte nikolajevcev, in to kljub temu, da so bili zaradi svoje vztrajnosti na dobrem glasu. (Razodetju 2:15) Pričele so nastajati sekte. Podobno so v teh poslednjih dneh posamezniki postali odpadniki in so skušali spriditi Jehovino organizacijo. Starešine so se jim kot celota uprli, toda na žalost so se nekateri dali zavesti. Nikoli naj ne bi odpadnikom dovolili, da nas oropajo radosti!
12. Kaj je mišljeno z Balaamovim in Jezabelinim vplivom? b) Ali je satan skušal Balaamov in Jezabelin vpliv vnesti v krščansko skupščino sodobnega časa?
12 Jezus je skupščino v Pergamonu posvaril tudi pred ‚privrženci nauka, ki ga zastopa Balaam‘. (Razodetje 12:14) Kakšen nauk je bil to? Nekdo v Pergamonu je pohujševal kristjane v tej skupščini na podoben način kot je to počel Balaam z Izraelci v puščavi: spodbujal jih je, naj ‚jedo malikom darovane jedi in k nečistovanju‘. (EI; 4. Mojzesova knjiga 25:1–5; 31:8) Jezus je skupščino v Tiatiri prav tako posvaril pred »to žensko Jezabelo«. Tudi ta ženska je kristjane učila, »naj se predajajo nečistovanju in uživajo malikom darovane jedi«. (Razodetje 2:20, EI) Ali je satan skušal v današnjo krščansko skupščino vnesti Balaamov ali Jezabelin vpliv? Prav gotovo, saj je vsako leto skoraj 40 000 izključenih, večina zaradi nemorale. Kakšna tragedija! Balaamu in Jezabeli slični ljudje so se uprli starešinam in so skušali spriditi skupščino. Z vso našo močjo naj bi se upirali takšnim nečistim vplivom! (1. pismo Korinčanom 6:18; 1. Janezovo pismo 5:21)
13. a) Opiši, kako se je Jezusu gnusila mlačnost. b) Zakaj so bili kristjani v Laodikeji mlačni in kako se lahko mi ognemo tej slabosti?
13 Po Razodetju 3:15, 16 je Jezus skupščini v Laodikeji dejal: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel ampak mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz svojih ust.« (EI) Kako nazoren opis gnusa, ki ga Jezus čuti do mlačnosti! Takole nadaljuje: »Praviš: ‚Premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem.‘« Da, pridobitništvo je zavedlo kristjane v Laodikeji. Bili so zadovoljni sami s seboj in ravnodušni. Toda Jezus jim je dejal: »Ne zavedaš se, da si siromak in bednež in slep in nag.« (Razodetje 3:17, EI) Ali mi želimo biti v Jezusovih očeh ‚siromašni, bedni in goli‘? Seveda ne! Zato se z vsemi sredstvi borimo proti temu, da bi bili pridobitniško usmerjeni ali pa mlačni. (1. pismo Timoteju 6:9–12)
Vztrajati do konca
14. a) S katerimi težavami se je srečevala skupščina v Smirni? b) Kakšne sodobne vzporednice doživetij kristjanov iz Smirne poznamo danes?
14 Skupščina v Smirni pa ni bila mlačna. Tem kristjanom je Jezus dejal: »Vem za tvojo stisko in tvoje uboštvo – vendar si bogat – ter za obrekovanje tistih, ki se razglašajo za Jude, pa to niso, marveč so satanova shodnica. Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti. Glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da bi vas preskusil: deset dni boste v stiski.« (Razodetje 2:8–10, EI) Kako zelo to ustreza izkušnjam današnjih kristjanov! Tudi sodobni kristjani, maziljenci in »druge ovce«, so prenašali ogorčeno nasprotovanje današnje »satanove shodnice«, krščanstva. Od Prve svetovne vojne sem je na tisoče mož, žena in otrok bilo pretepenih, zaprtih, mučenih, sežganih, posiljenih in ubitih, ker niso hoteli sklepati kompromisov glede svoje krščanske neoporečnosti.
15., 16. a) Zakaj so lahko maziljeni kristjani srečni kljub preganjanju? b) Katera posebna nagrada, ki jim pomaga, da so prav tako srečni, čaka druge ovce?
15 Ali lahko takšna doživetja koga osrečijo? Sama doživetja ne. Toda podobno kot apostoli, tudi zvesti kristjani, ki vztrajajo v preizkušnjah, občutijo notranjo radost, ker so »vredni trpeti zasramovanje zaradi [Jezusovega] imena«. (Apostolska dela 5:41, EI) Kristjani ostajajo srečni ne glede na to, kaj jim storijo njihovi sovražniki, ker vedo, da je določeni čas blizu in da bo njihova neoporečnost nagrajena, nagrada pa je resnično bogata. Jezus je kristjanom v Smirni dejal: »Bodi zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.« (Razodetje 2:10, EI) Tistim v Sardih pa je dejal: »Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila. Njegovega imena nikakor ne bom izbrisal iz knjige življenja.« (Razodetje 3:5, NS)
16 Res je, da se te obljube nanašajo predvsem na maziljene kristjane in jih spominjajo na nagrado nesmrtnega nebeškega življenja, ki jih čaka. Toda te besede spodbujajo tudi pripadnike drugih ovc. Jehova ima tudi zanje pripravljeno nagrado, ki jih spodbuja, da so goreči in vztrajni. Pred njimi je čudovito upanje, da bodo podedovali večno življenje na rajski zemlji pod kraljestvom v rokah Kristusa. Tam bodo našli raj, ki ga ljudje tega sveta ne bodo mogli najti.
17. S katerimi besedami je Jezus zaključil vsako sporočilo in kakšnega pomena so njegove besede za nas danes?
17 Jezus je vsako sporočilo sedmim skupščinam zaključil z naslednjimi besedami: »Kdor ima uho, naj sliši, kaj govori duh skupščinam.« (Razodetje 3:22, NS) Da, mi moramo poslušati in upoštevati besede glavnega pastirja. Zavrniti moramo nečistost in odpadništvo, ohraniti pa moramo našo gorečnost. Od tega je odvisno, ali bomo prejeli nagrado. Ob nadaljnjem pregledovanju podatkov iz Razodetja, postaja naša odločnost v tem pogledu še močnejša.
Pečati na zvitku
18. a) Kaj je Jezus prejel v nebeškem dvoru? b) Kaj za danes živeče ljudi pomenijo trije jezdeci iz 6. poglavja knjige Razodetje?
18 V 4. in 5. poglavju knjige Razodetje je Janez videl osupljivo vizijo Jehovinega nebeškega dvora. Božje Jagnje, Jezus Kristus, je v tem dvoru in dan mu je bil zvitek s sedmimi pečati. Kot piše v 6. poglavju, je Jezus drugega za drugim odprl ali razlomil šest od sedmih pečatov. Ko je odprt prvi pečat, zagledamo jezdeca na belem konju. Dana mu je krona in jezdi »kot zmagovalec zmagi naproti«. (Razodetje 6:2) To je Jezus, novoustoličeni kralj. Leta 1914, ko je pričel svojo zmagovito kraljevsko ježo, se je pričel Gospodov dan. Ko je odprl naslednje tri pečate, so se pojavili trije konji in na njih jezdeci. Te grozljive podobe so ponazarjale človeške vojne, lakoto in smrt kot posledico bolezni in drugih vzrokov. To potrjuje Jezusovo veliko prerokbo, da bo njegova prisotnost v kraljevski moči zaznamovana na zemlji z velikimi vojnami, lakotami, potresi in drugimi nesrečami. (Matej 24:3, 7, 8; Luka 21:10, 11) Res je: kristjani morajo upoštevati Jezusove besede, namenjene sedmim skupščinam, če želijo zdržati v današnjem času.
19. a) Katera nagrada je bila med Kristusovo prisotnostjo dana zvestim maziljenim kristjanom, ki so že umrli? b) Kateri strašni dogodki so prikazani z odprtjem šestega pečata in kakšno vprašanje se zato postavlja?
19 Ko je bil odprt peti pečat, se je razkril pogled na nevidno duhovno področje. Vsem maziljenim kristjanom, ki so umrli za svojo vero, je dano belo oblačilo. Očitno se je sedaj, ko je Kristusova prisotnost postala stvarnost, pričelo nebeško vstajenje. (1. pismo Tesaloničanom 4:14–17; Razodetje 3:5) Nato je bil odprt šesti pečat in »zemljo«, satanov sestav stvari, je prizadel močan potres. (2. pismo Korinčanom 4:4) »Nebesa« človeških vladavin pod satanovim nadzorom, so se zvila kakor zvitek, ki se ga vrže proč. Srca upornih ljudi so prestrašena in v obupu kličejo skalam in goram: »Padite na nas in nas skrijte pred obličjem njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovo jezo! Zakaj prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?« (Razodetje 6:13, 14, 16, 17, EI)
20. Kdo bo mogel obstati v velikem dnevu Jehovine in Jagnjetove jeze?
20 In kdo bo mogel obstati? Jezus je na to vprašanje že odgovoril. V tem velikem dnevu jeze bodo obstali tisti, ki »poslušajo, kaj govori duh skupščinam«. In v potrditev tega Janez nadalje izve za zapečatenje zadnjih izmed 144 000 in za zbiranje »velike množice« iz vseh narodov, ki bo preživela »veliko stisko«. (Razodetje 7:1–3, 14) Toda sedaj je prišel čas, da se odpre sedmi pečat na zvitku in Janezu, s tem pa tudi nam, se bodo odkrile še nadaljnje dramatične vizije. V naslednjem članku bomo razpravljali o nekaterih med njimi.
Se spomniš?
◻ Kakšen odnos obstoja med Jezusom in skupščinskimi starešinami?
◻ S kakšnimi problemi so se ubadali starešine v Pergamonu in Tiatiri in kakšni podobni problemi vplivajo danes na skupščine?
◻ Kakšne resne napake je storila skupščina v Laodikeji in kako lahko mi preprečimo, da jih ne bi ponovili?
◻ V kakšnih razmerah so morali kristjani vztrajati v tem 20. stoletju in katere Jezusove obljube so jim pri tem pomagale?
◻ Kako se lahko ognemo razočaranju in brezupu, ki ga bodo narodi doživeli v Harmagedonu?
[Sliki na strani 13]
Nekateri izmed zvestih kristjanov, ki so prenašali trpljenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih