Osvobodimo se krive vere
”Zato pojdite iz njihove družbe . . .“ Tako pravi Gospod [Jehova, NW]. ”In nečistega se ne dotikajte! In jaz vas bom sprejel.“ (2. KORINČANOM 6:17)
1. Kaj je Satan ponudil Jezusu in kaj se iz te ponudbe naučimo?
”VSE TO ti bom dal, če predme padeš in me počastiš.“ Čeprav je bila ta ponudba dana tisoče let po začetku krive vere, pa je ključnega pomena za spoznanje, kdo stoji za krivim oboževanjem in kakšen je njegov namen. Koncem leta 29 n.š. je Hudič ponudil Jezusu vsa kraljestva sveta, če bi ga počastil. Ta doživljaj nam pove dvoje: da so kraljestva sveta Satanova in da je temeljni cilj krive vere oboževanje Hudiča. (Matej 4:8, 9)
2. Kaj se naučimo iz Jezusovih besed iz Mateja 4:10?
2 Jezus z odgovorom ni samo odklonil krive vere, ampak je tudi pokazal, kaj vsebuje prava vera. Izjavil je: ”Poberi se, satan, kajti pisano je: ’Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi!‘ “ (Matej 4:10) Cilj prave vere je torej oboževanje edinega pravega Boga Jehova. Vsebuje vero in poslušnost, torej izpolnjevanje Jehovove volje.
Začetki krive vere
3. (a) Kdaj in kako se je na zemlji pojavila kriva vera? (b) Katera je prva zapisana verska nestrpnost in kako se je versko preganjanje od takrat nadaljevalo?
3 Kriva vera se je na zemlji pričela, ko sta prva prebivalca zavrgla Boga in sprejela Kačin predlog, naj sama odločata o ’dobrem in hudem‘. (1. Mojzesova 3:5) S tem sta zavrgla Jehovovo pravično suverenost in se odrekla pravemu oboževanju, pravi veri. Bila sta prva od teh, ki so ”Božjo resnico zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika.“ (Rimljanom 1:25) Stvarjenje, ki sta ga nevede izbrala za oboževanje, ni bil nihče drug kot Satan Hudič, ”stara kača“. (Razodetje 12:9) Njun prvi sin, Kajn, je Jehovove prijazne nasvete odklonil in se tako uprl Njegovi suverenosti. Vedoč ali ne, je Kajn postal ”od hudiča“, Satana, in njegov častilec. Ubil je svojega mlajšega brata Abela, ki je Boga prav častil, imel je pravo vero. (1. Janezovo 3:12; 1. Mojzesova 4:3-8; Hebrejcem 11:4) Abelova kri je bila prva, ki je bila prelita zaradi verske nestrpnosti. Na žalost kriva vera nedolžno kri preliva prav do današnjih dni. (Glej Matej 23:29-35; 24:3, 9.)
4. Kako Biblija v primeru Noeta pokaže na značilnosti prave vere?
4 Pred potopom je Satan večino človeštva uspel odvrniti od prave vere. Noe pa je ”našel milost pred Gospodom“. Z drugimi besedami, njegovo bogočastje je bilo pravo. Prava vera ni neka ceremonija ali obred, ampak način življenja. To med drugim pomeni, da verujemo v Jehova in mu predano služimo, da ’hodimo z njim‘. Noe je delal tako. (1. Mojzesova 6:8, 9, 22; 7:1; Hebrejcem 11:6, 7)
5. (a) Kaj je Hudič po potopu hotel ustanoviti in kako? (b) Kako je Jehova preprečil Hudičev načrt in kaj se je zgodilo?
5 Da bi ponovno združil celotno človeštvo v oboževanju, ki bi nasprotovalo Jehovu, je Satan kmalu po potopu očitno uporabil Nemroda, človeka, ki je bil znan po ’nasprotovanju Jehovu‘. (1. Mojzesova 10:8, 9; 11:2-4) To naj bi bila združena kriva vera, zedinjeno oboževanje Satana, katere središče bi bilo v mestu okoli stolpa, ki bi ga ti oboževalci zgradili. Jehova pa je ta načrt preprečil tako, da jim je zmešal ”en jezik“, ki so ga tedaj govorili vsi prebivalci. (1. Mojzesova 11:5-9) Tako je mesto postalo znano kot Babel, kasneje Babilon, oboje pa pomeni ’zmešnjava’. Ta jezikovna zmešnjava je povzročila, da so se ljudje razkropili po vsej zemlji.
6. (a) Kakšne verske zamisli so bile vcepljene Satanovim oboževalcem v Babilonu, preden so se razšli? (b) Zakaj imajo religije širom po svetu podobno verovanje? (c) Kateremu Satanovemu namenu je služil Babilon in simbol česa je zato postalo to starodavno mesto?
6 Na osnovi zgodovine mitologije in religije pa se zdi, da je Satan že pred to razkropitvijo ljudem v njihovo bogočastje vcepil posamezne osnove krive vere. Sem spada predstava o neumrljivosti duše, strah pred smrtjo in obstoj pekla, skupaj z oboževanjem neštevilnih bogov in boginj, od katerih so nekatere združili v trojice. Takšna verovanja so različne jezikovne skupine ponesle na vse konce sveta. Čez čas so se te osnovne predstave spremenile. Na splošno pa se je v vseh delih sveta oblikoval sistem krive vere. Čeprav je bil Satanov naklep, da ustvari združeno krivo vero z Babilonom kot njenim svetovnim središčem, preprečen, pa je uspel z mnogovrstnimi oblikami krive vere, ki so pod babilonskim navdihom odvračale od oboževanja samega Jehova. Babilon je tako stoletja ostal vplivno središče malikovanja, magije, čarovništva in astrologije— bistvenih sestavin krive vere. Zato ne preseneča, da knjiga Razodetja svetovno kraljestvo krive vere predstavi kot gnusno vlačugo z imenom Veliki Babilon. (Razodetje 17:1-5)
Prava vera
7. (a) Zakaj na pravo vero ni vplivala zmešnjava jezikov? (b) Kdo je postal znan kot ’oče vseh, ki verujejo‘ in zakaj?
7 Očitno je prava vera ostala neprizadeta, ko je Jehova v Babelu pomešal človeštvu način izražanja. Pravo oboževanje se je z zvestimi možmi in ženami, kot na primer z Abelom, Enohom, Noetom, Noetovo ženo ter sinovi in snahami, izpričalo že pred potopom. Po potopu se je pravo oboževanje ohranilo po Noetovem sinu Semu. Abraham, Semov potomec, pa je s pravim bogočastjem nadaljeval in postal znan kot ”oče vseh. . ., ki verujejo“. (Rimljanom 4:11) Njegova vera je bila podprta z deli. (Jakob 2:21-23) Prežemala je njegovo življenje.
8. (a) Kako sta si prava in kriva vera stali nasproti v 16. stoletju p.n.š. in kako se je zadeva razpletla? (b) Kakšno novo pripravo za čisto bogočastje je določil Jehova ?
8 Pravo oboževanje so nadaljevali Abrahamovi potomci — Izak, Jakob (ali Izrael) in dvanajsti Jakobovi sinovi, od katerih izvira 12 izraelskih rodov. Na zatonu 16. stoletja p.n.š. so se Abrahamovi potomci po Izaku borili, da so ohranili čisto vero v sovražnem poganskem okolju — Egiptu — kjer so bili zasužnjeni. Jehova je uporabil svojega zvestega služabnika Mojzesa iz Levijevega rodu, da je svoje oboževalce osvobodil iz egiptovskega jarma, jarma dežele, ki je bila prepojena s krivo vero. Prek Mojzesa je Jehova sklenil zavezo z Izraelom in ga izbral za svoje ljudstvo. Takrat je Jehova uzakonil bogočastje, ki je bilo začasno vezano na sistem žrtvovanja, ki so ga opravljali duhovniki, in na snovno svetišče; na začetku je bil to prenosni shodni šotor, kasneje pa jeruzalemski tempelj.
9. (a) Kakšno je bilo čisto bogočastje pred Zaveznim zakonom? (b) Kako je Jezus pokazal, da so materialne značilnosti Zakona samo začasne?
9 Seveda je treba poudariti, da materialne značilnosti niso bile predvidene, da bi postale stalne sestavine prave vere. Zakon je bil ’senca prihodnjih reči‘. (Kološanom 2:17; Hebrejcem 9:8-10; 10:1) Pred Mojzesovim zakonom so v času patriarhov očitno poglavarji družin zastopali svojo družino pri žrtvovanju na oltarju, ki so ga postavili. (1. Mojzesova 12:8; 26:25; 35:2, 3; Job 1:5) Tedaj ni bilo še nikakršnega organiziranega duhovništva ali sistema žrtvovanja s svečanostmi in obredi. Poleg tega je Jezus sam pokazal na začasnost napisanega bogočastja s središčem v Jeruzalemu, ko je neki Samarijanki rekel: ”Pride ura, ko ne bodo molili Očeta ne na tej gori [Gerizim, nekdanji sedež samarijanskega templja] ne v Jeruzalemu. . . Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici.“ (Janez 4:21-23) Jezus je torej pokazal, da prava vera ne more biti izpolnjena z materialnimi stvarmi, ampak z duhom in resnico.
Babilonsko ujetništvo
10. (a) Zakaj je Jehova dopustil, da so njegovo ljudstvo zasužnjili Babilonci? (b) Na katera dva načina je Jehova leta 537 p.n.š. osvobodil zvesti preostanek in zaradi katerega prvenstvenega namena so se vrnili v Judejo?
10 Po edenskem uporu sta si prava in kriva vera stalno nasprotovali. Občasno so bili pravi oboževalci, gledano simbolično, ujetniki krive vere, kar je bilo vse od Nimrodovih časov ponazorjeno z Babilonom. Še predno je Jehova dopustil, da so njegovo ljudstvo leta 617 in 607 p.n.š. zasužnjili Babilonci, so že bili žrtev babilonske krive vere. (Jeremija 2:13-23; 15:2; 20:6; Ezekijel 12:10, 11) Leta 537 p.n.š. se je zvesti preostanek vrnil v Judejo. (Izaija 10:2) Upoštevali so preroški klic: ”Pojdite iz Babilona!“ (Izaija 48:20) To naj ne bi bila samo fizična osvoboditev. Bila je tudi duhovna osvoboditev iz okolja nečiste, malikovalske krive vere. Temu zvestemu preostanku je bilo zato naročeno: ”Proč, proč, pojdite od ondod! Ničesar nečistega se ne dotikajte! Pojdite iz njegove srede, očistite se, ki nosite Gospodove posode.“ (Izaija 52:11) Glavni namen njihove vrnitve v Judejo je bil obnovitev čistega bogočastja, prave vere.
11. Katere nove vere so se pojavile v Judeji poleg ponovne uvedbe čistega bogočastja v 6. stoletju p.n.š.?
11 Zanimivo je, da je bilo ravno šesto stoletje p.n.š. priča novemu razraščanju krive vere znotraj Velikega Babilona. Poleg racionalistične grške filozofije, ki je kasneje pomembno vplivala na cerkve krščanstva, se je pojavil budizem, konfucionizem, zoroastrizem in jainizem. Ko se je torej čisto oboževanje v Judeji začelo obnavljati, je Božji največji sovražnik pripravil še večji izbor krive vere.
12. Kako so se nekateri osvobodili iz babilonskega ujetništva v prvem stoletju n.š. in na kaj je opozoril Pavel?
12 Do časa, ko se je v Izraelu pojavil Jezus, je večina Judov verovala v različne oblike judovstva, vere, ki je vsrkala mnoge babilonske zamisli. Tako se je spojila z Velikim Babilonom. Kristus jo je zato obsodil, svoje učence pa osvobodil babilonskega suženjstva. (Matej, 23. poglavje; Luka 4:18) Ker sta bili v področjih, kjer je apostol Pavel oznanjeval, kriva vera in grška filozofija zelo razširjeni, je navedel Izaijevo prerokbo in jo uporabil za kristjane, ki so se morali paziti nečistega vpliva Velikega Babilona. Napisal je: ”Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: ’Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato pojdite iz njihove družbe in se ločite od njih!‘ Tako pravi Gospod. ’In nečistega se ne dotikajte! In jaz vas bom sprejel.‘ “ (2. Korinčanom 6:16, 17)
Osvobodimo se krive vere v času konca
13. Na kaj kaže Jezusovo sporočilo, ki ga je poslal sedmim skupščinam v Mali Aziji in kakšne so bile posledice?
13 Sporočila, ki jih je Kristus poslal sedmim skupščinam v Mali Aziji, jasno izražajo, da so se ob koncu prvega stoletja n.š. babilonske verske navade in predstave priplazile v krščansko skupščino. (Razodetje, 2. in 3. poglavje) Odpad se je razcvetel zlasti od drugega do petega stoletja n.š. in ustvaril izprijen ponaredek čiste krščanske vere. Babilonski nauki, na primer nesmrtnost duše, goreči pekel in trojica, so se vključili v nauke odpadlega krščanstva. Katoliška ortodoksna in kasneje tudi protestantska cerkev sta privzeli te napačne dogme in tako postale del Velikega Babilona, Satanovega svetovnega imperija krive vere.
14., 15. (a) Na kaj kaže Jezusova prispodoba o ljuljki in pšenici? (b) Kaj se je zgodilo ob koncu 19. stoletja in kakšen je bil napredek doktrine do leta 1914?
14 Prava vera ni bila nikoli povsem uničena. Skozi stoletja so namreč vedno živeli pravicoljubni ljudje, ki so zaradi svoje zvestobe Jehovu in njegovi Besedi, Bibliji, morali umreti. Vendar, kot pokaže Jezusova prispodoba o ljuljki in pšenici, bo simbolična pšenica — maziljeni sinovi Kraljestva — ”ob dovršitvi sveta“ ločena od ljuljke — sinov hudobije. (Matej 13:24-30, 36-43) Ko se je čas konca — čas tega ločevanja — približal, so se iskreni proučevalci Biblije ob koncu 19. stoletja začeli osvobajati okov krive vere.
15 Do leta 1914 so ti kristjani, ki so danes poznani kot Jehovove priče, gojili močno vero v odkupnino. Vedeli so, da bo Kristusova prisotnost nevidna. Razumeli so, da leto 1914 označuje konec ’časa poganov‘. (Luka 21:24) Jasno so razumeli pomen duše in vstajenja, znebili pa so se tudi velike zablode cerkvenih naukov o peklenskem ognju in trojici. Spoznali so Božje ime in ga začeli uporabljati, dojeli pa so tudi zmotnost evolucijske teorije in spiritizma.
16. Kateremu klicu so se maziljeni kristjani odzvali leta 1919?
16 Osvoboditev iz spon krive vere je bil dober začetek. In leta 1919 je Veliki Babilon popolnoma izgubil nadzor nad Božjim ljudstvom. Kot je bil preostanek Judov leta 537 p.n.š. osvobojen iz Babilona, tako je zvesti preostanek maziljenih kristjanov upošteval klic, naj gre ”iz njegove srede [Babilona Velikega]“. (Izaija 52:11)
17. (a) Kaj se je začelo razvijati po letu 1922 in kakšna potreba se je pojavila med Božjim ljudstvom? (b) Katera skrajnost se je pojavila in zakaj je to razumljivo?
17 Od leta 1922 naprej so objavljali in javno razširjali neusmiljene biblijske resnice, ki so razgaljale babilonsko krivo vero, predvsem navidezno krščanstvo. Očiščeno Božje ljudstvo je dojelo, da je potrebno popolnoma odstraniti vsako obliko krive vere. Tako so se leta izogibali celo besedi ”vera“, kadar so govorili o čistem bogočastju. Slogani, na primer ”Vera je zanka in prevara“, so se pojavljali na ulicah velikih mest. Knjige, kot na primer Government (Vlada), 1928, in ”The Truth Shall Make You Free“ (’Resnica vas osvobodi‘), 1943, so jasno razmejile pojma ”krščanstvo“ in ”vera“. Ta skrajnost je razumljiva, saj se je bilo potrebno ločiti od celotnega verskega sistema Velikega Babilona.
Prava in kriva vera
18. Kako so leta 1951 na novo razumeli besedo ”vera“ in kako je to razložila knjiga 1975 Yearbook?
18 Potem pa je v letu 1951 dozorel čas, da Jehova svojemu ljudstvu posreduje kristalno jasno razumevanje razlike med pravo in krivo vero. Knjiga 1975 Yearbook of Jehovah’s Witnesses poroča: ”Leta 1951 so zagovorniki pravega oboževanja o izrazu ’vera‘ spoznali nekaj pomembnega. Nekateri od njih se še dobro spomnijo leta 1938, ko so opozarjali na izzivalno misel ’Vera je zanka in prevara‘. Z njihovega takratnega nazora so bile vse ’vere‘ nekrščanske, Hudičeve. Vendar pa je Stražni stolp z dne 15. marca 1951 (v angl.) v zvezi z vero odobril uporabo pridevnikov ’prava‘ in ’kriva‘. Poleg tega je mikavna knjiga What has Religion Done for Mankind? (Kaj je vera naredila za človeštvo?), 1951, predstavljena na kongresu ’Čisto bogočastje‘ na wembleyskem stadionu v Londonu (Anglija), povedala tole: ’Glede na to, kako se uporablja, beseda ”vera“ v svoji najpreprostejši opredelitvi pomeni sistem čaščenja, obliko bogočastja, ne glede na to, ali je pravo ali ne. To se sklada tudi s pomenom njene hebrejske osnove, ’abohdáh, ki dobesedno pomeni ”služba“, ne glede na to, komu je namenjena.‘ Zatem sta izraza ’kriva vera‘ in ’prava vera‘ postala med Jehovovimi pričami običajna.“ (stran 225)
19., 20. (a) Zakaj naj bi pravi oboževalci ne bili vznemirjeni zaradi uporabe besede ”vera“, ko se ta nanaša na pravo bogočastje? (b) Kaj Jehovovim pričam omogoča to novo razumevanje?
19 Odgovor na vprašanje nekega bralca je v Stražnem stolpu z dne 15. avgusta 1951 (v angl.) poudaril: ” Nihče naj ne bo vznemirjen zaradi izraza ’vera‘. To, da uporabljamo ta izraz, nas ne uvršča v razred krive vere, kakor nas naš naziv kristjani ne uvršča med tako imenovane kristjane.“
20 Jehovov narod se s tem novim razumevanjem besede ”vera“ še zdaleč ni kompromitiral, pač pa je s tem še poglobil prepad med pravim in krivim bogočastjem, kar bo pokazal naslednji članek.
Preskusimo znanje
◻ Kdaj in kako se je na zemlji pojavila kriva vera?
◻ Kaj je Satan poskušal ustanoviti po potopu in kako je njegov načrt spodletel?
◻ Simbol česa je postal Babilon?
◻ Do kakšnih osvoboditev je prišlo leta 537 p.n.š., v prvem stoletju n.š. in leta 1919?
◻ Kako so leta 1951 na novo razumeli besedo vera in zakaj takrat?
[Okvir/slika na strani 11]
Krivi nauki, v katere verjamejo po vsem svetu, izvirajo iz Babilona:
◻ Trojice ali triade bogov
◻ Neumrljivost človeške duše
◻ Spiritizem — pogovarjanje z mrtvimi
◻ Uporaba podob v bogočastju
◻ Pomirjanje demonov z uroki
◻ Vlada vplivne duhovščine