Zavrni posvetno fantaziranje, prizadevaj si za resničnost kraljestva

»Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.« (MATEJ 6:33)

 1. Kakšno opozorilo najdemo v Božji besedi glede simboličnega srca in kateri je eden glavnih načinov, na katere nas srce zapeljuje?

»Z VSO skrbjo čuvaj svoje srce, iz njega izvira življenje!« (Pregovori 4:23) Zakaj se je kralju Salomonu zdelo potrebno izreči to opozorilo? Ker je ,srce varljivo nad vse in hudo popačeno‘ (Jeremija 17:9, AC). Eden glavnih načinov, s katerim nas lahko simbolično srce zapelje, je, da nas navede na vdajanje posvetnemu fantaziranju. Kaj pa je fantaziranje? To so nestvarne predstave, sanjarjenje, blodenje misli. Ko se takšno sanjarjenje sprevrže v posvetno fantaziranje, to ni več le zapravljanje časa, ampak je tudi zelo škodljivo. Zato moramo vse to zavrniti. Če v resnici sovražimo nezakonitost kot Jezus, bomo svoje srce varovali pred posvetnim fantaziranjem (Hebrejcem 1:8, 9).

 2. Kaj je posvetno fantaziranje in zakaj bi ga morali zavračati?

² Kaj pa je posvetno fantaziranje? To je fantaziranje, značilno za ta svet, ki leži v Satanovi moči. O njem je apostol Janez napisal: »Kajti vse, kar je v svetu — telesno poželenje, poželenje oči in ošabno vedenje — ni od Očeta, ampak od sveta.« (1. Janezovo 2:16; 5:19, AC) Zakaj moramo kristjani zavračati posvetno fantaziranje? Ker v mislih in srcu spodbuja sebične želje. Sanjarjenje o napačnem ravnanju pravzaprav pripravlja misli na to, kar nekdo pozneje v resnici napravi. Učenec Jakob opozarja: »Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. Ko poželenje spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15)

Opozorilni zgledi

 3. Kdo je glavni opozorilni zgled za škodljivost sebičnega fantaziranja?

³ Raziščimo zglede, ki povedo, zakaj moramo zavračati posvetno fantaziranje. Satan hudič je glavni zgled za to, kako škodljivo se je vdajati sebičnim fantazijam. Dopustil je, da se mu je domišljavost v srcu tako razvila, da je pričel Jehovu zavidati njegov položaj Gospodarja vesolja in je zase hotel čaščenje (Luka 4:5-8). Ali je bilo to fantaziranje? Kaj pa! To se bo dokončno dokazalo, ko bo Satan tisoč let zvezan, še bolj pa, ko bo vržen v »jezero z ognjem«, drugo smrt (Razodetje 20:1-3, 10).

 4. Kako je Satan zapeljal Evo?

⁴ Nadaljnji svarilni zgled je prva ženska Eva. Satan je, da bi uresničil svojo željo, zapeljal Evo, in sicer tako da ji je v misli prikazal fantazijo: če bi jedla prepovedan sad, ne bi umrla, temveč bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo. Ali je bila to nestvarna predstava, sebično fantaziranje? Seveda, saj je Jehova po zaslišanju obsodil Evo in njenega moža Adama. Zase in za vse svoje nepopolne potomce sta izgubila pravico do življenja v raju (1. Mojzesova 3:1-19; Rimljanom 5:12).

 5. Kaj je spotaknilo nekatere angelske Božje sinove in kam jih je to pripeljalo?

⁵ Opozarja tudi zgled nekaterih angelskih Božjih sinov (1. Mojzesova 6:1-4). Namesto da bi bili zadovoljni z blagoslovi, ki so jih uživali v nebesih v Jehovovi navzočnosti, so sanjarili o zemeljskih ženskah in o tem, kako zabavno bi se bilo z njimi spolno družiti. Ker so neubogljivi angeli po tem fantaziranju tudi ravnali, so zdaj zaprti v duhovni temi tartarja, kjer čakajo, da bodo ob koncu tisočletnega Kristusovega kraljevanja uničeni (2. Petrovo 2:4; Juda 6; Razodetje 20:10).

Zavrni posvetno fantaziranje

6., 7. Zakaj je posvetno fantaziranje o gmotnem bogastvu škodljivo in zavajajoče?

⁶ Preglejmo nekaj najobičajnejših in najnevarnejših Satanovih slepil. Vse vrste množičnih občil nas skušajo, da bi se vdali posvetnemu fantaziranju. Pogosto je vzrok hrepenenje po bogastvu. Bogastvo samo po sebi ni nič napačnega. Bogaboječi Abraham, Job in kralj David so bili zelo bogati, vendar za gmotnim bogastvom niso hlepeli. Materialistično fantaziranje navede ljudi, da veliko let trdo delajo, da bi postali bogati. Takšno fantaziranje jih potiska tudi v vsakovrstne igre na srečo, na primer, konjske stave ali pa loterijo. Ne delajmo si utvar o bogastvu! Če mislimo, da gmotno bogastvo prinaša zaščito, premislimo o temle realističnem pregovoru: »Bogastvo ne koristi na dan jeze, pravičnost pa rešuje smrti.« (Pregovori 11:4) Gmotno bogastvo nima za preživetje ,velike stiske‘ prav nobene vrednosti (Matej 24:21; Razodetje 7:9, 14).

⁷ Gmotno bogastvo nas zlahka zavede. Zato piše: »Premoženje je bogatinu njegovo trdno mesto, kakor visok zid v njegovi domišljiji.« (Pregovori 18:11) Da, samo »v njegovi domišljiji«, saj bogastvo ob hiperinflaciji, političnih prevratih in smrtnih boleznih ne pomaga kaj prida. Jezus Kristus je opozoril, da je neumno zaupati v gmotno bogastvo (Luka 12:13-21). Na voljo so nam še opozorilne besede apostola Pavla: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sebi zadali veliko bolečin.« (1. Timoteju 6:10)

 8. Kako razširjeno je posvetno fantaziranje o spolnosti in kateri nevarnosti se takšni izpostavljajo?

⁸ Drugo fantaziranje je povezano s prepovedano spolnostjo. Priljubljenost opolzkega govorjenja, ki je dostopno po telefonu, kjer lahko na določeni številki poslušamo pornografska sporočila, kaže, kako rada se grešna človeška narava vdaja spolnemu fantaziranju. V Združenih državah Amerike so telefonske pornografske storitve posel, ki obrača milijarde dolarjev. Ali nismo, če fantaziramo o nedovoljeni spolnosti, hinavci in se samo pretvarjamo za čiste kristjane? In ali ni nevarno, da bi nas takšno fantaziranje zavedlo v nedovoljene spolne odnose? To se je že dogajalo, nekateri so tako bili zaradi nečistosti ali prešuštva izključeni iz krščanske skupščine. Ali niso po Jezusovih besedah v Matejevem evangeliju 5:27, 28 tisti, ki se stalno vdajajo takšnemu fantaziranju, v srcu že prešuštniki?

 9. Kateri odlični svetopisemski nasvet opozarja pred posvetnim fantaziranjem?

⁹ Da bi se lahko upirali težnji svojega grešnega srca po takšnem sanjarjenju, moramo misliti na Pavlovo opozorilo: »Ni je namreč stvari, ki bi se lahko skrila pred njim [Bogom]. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« (Hebrejcem 4:13) Vedno bi morali biti kakor Mojzes, ki »je vztrajal, kakor bi gledal Nevidnega« (Hebrejcem 11:27). Da, dopovedovati si moramo, da posvetno fantaziranje Jehovu ne ugaja in da nam samo škodi. Moramo si prizadevati, da gojimo vse sadove Božjega duha, še posebej samoobvladanje, saj ne moremo ubežati dejstvu, da bomo od mesa želi pogubo, če bomo sejali v meso (Galačanom 5:22, 23; 6:7, 8).

Resničnost Kraljestva

10., 11. a) Katera dejstva pričajo za resničnost Stvarnika? b) Kaj dokazuje, da je Biblija res Božja beseda? c) Kaj dokazuje resničnost kralja Božjega kraljestva?

¹⁰ Najboljši način, da zavrnemo posvetno fantaziranje, je, da si prizadevamo za resničnostjo Kraljestva. Resničnost Kraljestva, za katero stoji Bog, je v ostrem nasprotju s posvetnim fantaziranjem. Ali je Bog stvaren? Njegov obstoj sploh ni vprašljiv, to priča vidno stvarstvo (Rimljanom 1:20). To nas spomni na tisto, kar je bilo pred dobrim stoletjem napisano v knjigo The Divine Plan of the Ages, ki jo je izdala Watch Tower Society: »Kdor pogleda v nebo s teleskopom ali pa kar s prostim očesom in vidi brezmejnost, skladnost, lepoto, red, ubranost in pestrost stvarstva, pa še vedno dvomi, da je Stvarnik tega prevzvišen v modrosti in moči, ali domneva, da je ves ta red nastal po naključju, brez Stvarnika, se je toliko prikrajšal v zmožnosti razmišljanja, oziroma se zanjo ne meni, da ga imamo lahko upravičeno za neumneža (človeka, ki se ne meni za razum ali mu ga manjka), kot takega imenuje Biblija.« (Psalm 14:1)

¹¹ Vse o Kraljestvu se naučimo iz Svetega pisma. Ali je Biblija zares zapisana Božja beseda? Zagotovo, to lahko spoznamo iz njene skladnosti, znanstvene točnosti, moči, da spreminja človeško življenje, še posebej pa iz spolnitve njenih prerokb.a Kaj pa kralj Božjega kraljestva, Jezus Kristus? Ali je res živel? Evangelijske pripovedi in božansko navdihnjena pisma Krščanskih grških spisov nedvoumno in zgovorno pričajo, da je Jezus Kristus zgodovinska oseba. Za to priča tudi judovski Talmud, omenja ga namreč kot resničnega človeka, ter judovski in rimski zgodovinarji iz prvega stoletja.

12., 13. Katera dejstva pričajo za resničnost Božjega kraljestva?

¹² Kaj pa resničnost samega Kraljestva? Kot je potožil ugleden prezbiterjanec, je takoimenovanemu krščanstvu za Kraljestvo bolj malo mar: »Kar dobrih trideset let bo že, odkar sem nazadnje slišal pridigarja, ki je skušal poslušalcem pojasniti, da je Kraljestvo zanje lahko stvarno.« Nasprotno temu je posvetitev Jehovovega imena po Kraljestvu vodilna misel Njegove besede. Sam Bog je prvi obljubil Kraljestvo, ko je rekel: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.« (1. Mojzesova 3:15) Izraelski narod, še posebej med kraljevanjem Salomona, je bil senca Kraljestva (Psalm 72). Kraljestvo je bilo tudi glavna snov Jezusovega oznanjevanja (Matej 4:17). Predstavil ga je v mnogih prispodobah, na primer v 13. poglavju Matejevega evangelija. Naročil je, naj molimo za Kraljestvo in si prizadevamo najprej zanj (Matej 6:9, 10, 33). Božje kraljestvo je v Krščanskih grških spisih omenjeno skoraj 150-krat.

¹³ Kraljestvo je stvarna vladavina z močjo in oblastjo, spolnilo bo vsa upravičena pričakovanja. Ima svoj zakonik, ki ga najdemo v Bibliji. Uresničilo je že mnoge reči. Ima vdane podložnike: čez 4,000.000 Jehovovih prič, ki dobro vest o Božjem kraljestvu oznanjajo po 211 državah in tako spolnjujejo besede iz Matejevega evangelija 24:14. V 1991. službenem letu so za oznanjanje kraljestvenega sporočila porabili 951,870.021 ur. Ta dejavnost rojeva otipljive in trajne sadove, množice se učijo ,čistega jezika‘ biblijske resnice (Sofonija 3:9).

Prizadevati si za resničnostjo Kraljestva

14. Kako lahko še bolj cenimo resničnost Kraljestva?

¹⁴ Kako pa si lahko prizadevamo za resničnostjo Kraljestva? Naše upanje mora temeljiti na trdnih dokazih. Božji obljubljeni novi svet mora za nas biti stvaren (2. Petrovo 3:13). Verovati moramo v obljubo, da nam bo Bog ,obrisal vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več‘ (Razodetje 21:4). Kako smo lahko prepričani, da to ni le izmislek? Ob času, ki ga je določil Bog, se bo uresničilo, saj ni mogoče, da bi on lagal (Titu 1:1, 2; Hebrejcem 6:18). O teh obljubah moramo razmišljati. To, da se vidimo, kako v Božjem novem svetu uživamo blagoslove, ni fantaziranje, temveč priča o veri. Pavel je takole definiral vero: »Je pa vera bitnost tega, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo.« (Hebrejcem 11:1, Jere, Pečjak, Snoj) Okrepimo si vero, tako da se redno hranimo z Božjo besedo in krščanskimi izdajami, ki nam pomagajo razumeti in uporabljati Biblijo. In kolikor več časa posvetimo temu, da drugim formalno in priložnostno govorimo o Kraljestvu, bolj si krepimo vero in bistrimo upanje vanj.

15. Kakšno obveznost imamo glede krščanske službe?

¹⁵ V skladu z resničnostjo Kraljestva moramo tudi izboljšati kakovost služenja. Tu imamo še veliko postoriti. Kako lahko to napravimo (Matej 9:37, 38)? Nihče ni prestar, da bi se učil. Neglede na to, koliko časa že oznanjamo, se lahko izboljšamo. Če spretneje rabimo Božjo besedo, lahko drugim bolje pomagamo, da slišijo glas kralja Jezusa Kristusa. (Primerjaj Janez 10:16.) Če mislimo na to, da se odloča o večni usodi ljudi, bi morali temeljito obdelati svoje področje in tako ljudem večkrat dati priložnost, da pokažejo, ali so med ,ovcami‘ ali med ,kozli‘ (Matej 25:31-46, AC). To seveda pomeni tudi skrbno zapisovanje tistih, ki jih ni doma, še posebej pa tistih, ki jih kraljestveno sporočilo zanima.

Stalno si prizadevati za Kraljestvom

16. Kdo je odličen zgled v prizadevanju za Kraljestvom in kako ti ,dosegajo‘ Kraljestvo?

¹⁶ Da bi si stalno prizadevali za resničnostjo Kraljestva, se moramo resno truditi. Ali nas ne spodbuja goreč zgled ostanka maziljenih kristjanov? Že desetletja si prizadevajo za resničnostjo Kraljestva. To prizadevanje je opisal Jezus: »A od dni Janeza Krstnika do zdaj se ljudje prebijajo proti nebeškemu kraljestvu in tisti, ki se prebijajo naprej, se ga polaščajo.« (Matej 11:12, NW) Te besede ne merijo na to, da bi sovražniki osvajali Kraljestvo, temveč se nanašajo na dejavnost tistih, ki pričakujejo Kraljestvo. Nek biblicist je rekel: »Tukaj je opisano vneto, neustavljivo naprezanje, že kar boj, da bi dosegli mesijansko kraljestvo.« Maziljenci pri trudu, da bi dobili Kraljestvo, ne štedijo moči. Tudi »druge ovce« se morajo podobno vneto truditi, da bi ustrezale pogojem za zemeljske podložnike Božjega nebeškega kraljestva (Janez 10:16).

17. Kaj bo doletelo tiste, ki si prizadevajo za posvetnim fantaziranjem?

¹⁷ Res, živimo v posebno prikladnem času. Tiste, ki se vdajajo posvetnemu fantaziranju, bo nekega dne streznila kruta resničnost. Njihova usoda je takole opisana: »Bo, kakor če se sanja lačnemu, da jé; ko se pa zbudi, je njegov glad neutešen; ali kakor če se sanja žejnemu, da pije; ko se pa zbudi, je še izčrpan in žejen.« (Izaija 29:8) Posvetno fantaziranje zagotovo nikoli nikogar ne zadovolji in ne osreči.

18. Za čim bi si, glede na resničnost Kraljestva, morali prizadevati in kaj se nam v tem primeru obeta?

¹⁸ Jehovovo kraljestvo je resničnost; dejavno vlada, to hudobno stvarnost pa čaka neizbežno in trajno uničenje. Zato si vzemimo k srcu tale Pavlov nasvet: »Zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.« (1. Tesaloničanom 5:6) V mislih in srcu se osredinimo na resničnost Kraljestva, tako bomo lahko uživali večne blagoslove. In ravnajmo tako, da nam bo kralj tega kraljestva rekel: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Matej 25:34)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kaj je posvetno fantaziranje in zakaj bi ga morali zavračati?

◻ Kateri zgledi kažejo, kako neumno se je vdajati posvetnemu fantaziranju?

◻ Katera dejstva dokazujejo resničnost Stvarnika, njegove napisane besede, Jezusa Kristusa in Kraljestva?

◻ Kako si lahko okrepimo vero v resničnost Kraljestva?

[Slika na strani 15]

Hrepenenje po gmotnem bogastvu je pogosto vzrok posvetnega fantaziranja

[Slika na strani 16]

Z oznanjevanjem dobre vesti si prizadevamo za resničnostjo Kraljestva

[Slika na strani 17]

Ali si prizadevaš za resničnostjo Kraljestva, tako da marljivo preučuješ Božjo besedo?