Dobro proti zlemu — dolgotrajen boj
V STARIH filmih so »dobri fantje« vedno porazili zle sile. Stvarnost pa ni tako preprosta. V stvarnem svetu se vse prevečkrat izkaže, da je zlo močnejše.
Nočna hudodelstva so redna vsebina jutranjih poročil. Na severu Združenih držav Amerike je človek iz Milwaukeeja umoril 11 ljudi, ostanke izmaličenih trupel pa shranil v zamrzovalnik. Južneje, v Teksasu, je neznanec vdrl v okrepčevalnico in začel na slepo streljati, v 10 minutah je pobil 23 ljudi, na koncu pa še sebe. Razdražen nasprotnik je v Koreji zažgal kraljestveno dvorano Jehovovih prič, pri tem je izgubilo življenje 14 vernikov.
Sveta ne prizadevajo samo takšni posamezni izbruhi zla, marveč še hujše zlo: genocid. Izračunali so, da je bilo samo v tem stoletju v rasnih in političnih čistkah pobitih milijon Armencev, šest milijonov Judov ter čez milijon Kampučijcev. Mnogi so žrtev tako imenovanega etničnega čiščenja na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Nihče ne ve, koliko milijonov nedolžnih ljudi po svetu je bilo in je še surovo trpinčenih.
Takšne tragedije porajajo vznemirljivo vprašanje, zakaj ljudje počno take reči. Teh krutosti ni mogoče kar pripisati nekaj norcem. Ogromno število hudodelstev v našem stoletju postavlja táko pojasnilo na laž.
Zlo je tisto, kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča; je dejanje, ki ga zakrivi človek, ki lahko izbira med dobrim in zlim. Njegova moralna presoja se popači in zlo prevlada. Zakaj in kako se to zgodi?
Verske razlage zla največkrat niso zadovoljive. Katoliški filozof Tomaž Akvinski je trdil, da »bi bili prikrajšani za mnogo dobrega, če Bog ne bi dopustil zla«. Veliko protestantskih filozofov je menilo podobno. The Encyclopædia Britannica navaja za zgled Gottfrieda Leibniza, ki je imel zlo »zgolj za ravnotežje dobroti na svetu, za popestritev«. Z drugimi besedami: menil je, da potrebujemo zlo, da bi znali ceniti dobro. Takšnole umovanje je enako, kakor bi rakastemu bolniku dopovedovali, da je njegova bolezen prav tisto, kar nekdo drug potrebuje, da se počuti zares živ in zdrav.
Zle namere se morajo od nekod vzeti. Ali naj krivimo Boga? Biblija pove: »Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.« Kdo je potem kriv, če ne Bog? Naslednji vrstici odgovarjata: »Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (Jakob 1:13-15) Hudodelstvo je torej posledica zle želje, ki jo kdo goji, namesto da bi jo zavrnil. To pa še ni vse.
Sveto pismo pojasnjuje, da se zle želje pojavljajo zaradi temeljne človeške hibe, podedovane nepopolnosti namreč. Apostol Pavel je napisal: »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Zaradi podedovanega greha sebičnost v našem razmišljanju zlahka prevlada prijaznost in krutost zasenči sočutje.
Večina ljudi že po naravi ve, kaj je napačno. Vest ali, kakor je to poimenoval Pavel, ,postava, zapisana v njihovem srcu‘ jih odvrača od hudodelstev (Rimljanom 2:15). Brezsrčno okolje lahko zatre ta občutek, in vest lahko otopi, če jo večkrat potlačimo.a (Primerjaj 1. Timoteju 4:2.)
Ali lahko vse nakopičeno zlo našega časa razložimo zgolj s človeško nepopolnostjo? Zgodovinar Jeffrey Burton Russell je opazil: »Res je, da je v vsakem izmed nas nekaj zlobe, toda tudi če bi zbrali veliko zlobnežev, še vedno ne bi mogli pojasniti Auschwitza . . . Kaže, da je takšno zlo po obsegu in tudi po naravi nekaj drugega.« Sam Jezus Kristus je pokazal na vir tega drugačnega zla.
Malo pred smrtjo je Jezus povedal, da ljudje, ki ga hočejo umoriti, ne delajo samo po svoji volji. Vodila jih je nevidna sila. Jezus jim je rekel: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji.« (Janez 8:44) Hudič, za katerega je Jezus rekel, da je »vladar tega sveta« (EI), ima očitno pomembno vlogo pri podpihovanju zla (Janez 16:11; 1. Janezov 5:19).
Človeška nepopolnost in Satanov vpliv sta v tisočletjih povzročila veliko hudega. In nič ne kaže, da njun primež popušča. Ali se ne bomo nikoli znebili zla? Ali pa ga bodo dobre sile končno izkoreninile?
[Podčrtne opombe]
a Raziskovalci v zadnjem času povezujejo mladinsko prestopništvo z nasiljem na televiziji. Na družbi škodljivo vedenje vplivajo tudi kriminalno okolje in razbite družine. Stalna rasistična propaganda je nekatere v nacistični Nemčiji pripeljala do tega, da so opravičevali in celo poveličevali grozote nad Judi in Slovani.
[Navedba vira slike na strani 2]
Naslovna stran: posnetek ameriške vojske
[Navedba vira slike na strani 3]
posnetek: U.S. Army