Ali ste uravnotežen pionir
OČETOVE oči kar žarijo, ko z razprtimi rokami čaka, da njegova hčerkica naredi svoje prve še negotove korake. Ko se ta nenadoma prekucne, jo spodbuja, naj poskusi znova. Vé, da bo kmalu ulovila ravnotežje in se okrepila.
Preden novi pionirski strežnik ali strežnica ujame ravnotežje, ki je potrebno, da bi uspel(a) kot polnočasni(a) kraljestveni(a) oznanjevalec(ka), morda podobno potrebuje čas in spodbudo. Mnogi pionirji desetletja radostno vztrajajo v služenju. Nekaterim ravnotežje porušijo nepričakovane spremembe v njihovih okoliščinah. Nekaj jih celo izgubi veselje. V neki državi jih izmed tistih, ki začnejo pionirati, v prvih dveh letih polnočasne službe preneha 20 odstotkov. Kaj bi lahko pionirja odvedlo od te najradostnejše službe? Ali se dá kaj storiti, da bi se ognili zaprekam?
Čeprav so lahko slabo zdravje, finančne potrebe in družinske odgovornosti nekaterim vzrok, da pustijo polnočasno strežbo, je drugim kamen spotike to, da ne uspejo ohraniti pravega ravnotežja med različnimi krščanskimi dolžnostmi. Ravnotežje pomeni »stanje, v katerem noben sestavni del, stvar, dejavnik ali vpliv ni večji od drugega ali se z drugimi ne bi skladal«.
Jezus Kristus je učencem pokazal, kako je treba oznanjevati in pridobivati učence. V svoji strežbi je tudi prikazal, kako ravnotežje ohraniti. Pokazal je, da judovski verski voditelji nimajo ravnotežja, s tem da jim je dejal: »Dajete desetino od mete in kopra in kumina, opuščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati.« (Matevž 23:23)
To načelo je tudi danes uporabno, še posebno v pionirski strežbi. Nekatere sta navdušenje in dobronamernost spodbodla, da so se pioniranja lotili, ne da bi se zanj bili docela pripravili ali premislili vse, kar le-to zajema. (Lukež 14:27, 28) Drugi so se v terenski strežbi tako zaposlili, da so spregledali druge pomembne krščanske vidike. Kako lahko dosežejo in ohranjajo ravnotežje?
Ohranite duhovno moč!
Jezus ni nikoli zanemarjal svoje duhovnosti. Čeprav so množice, ki so ga prihajale poslušat ter se ozdravit, zahtevale neobičajno veliko njegovega časa, si ga je nekaj jemal za razmišljajočo molitev. (Marko 1:35; Lukež 6:12) Tudi danes uravnoteženo pioniranje od človeka zahteva, da čim bolj uporabi vse priprave za ohranjanje duhovne moči. Pavel je razmišljal: »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš?« (Rimljanom 2:21) Zagotovo bi bilo narobe, da bi ves svoj čas zapolnili z oznanjevanjem drugim, ne bi pa si vzeli časa za ustrezen osebni pouk in redno molitev.
Kumiko pionira že dve desetletji. Čeprav ima tri otroke in nevernega moža, je iz izkušenj ugotovila, da je za branje in preučevanje Biblije zanjo najboljši čas, tik preden gre v posteljo. Pri preučevanju si posebej označuje točke, ki jih bo lahko uporabljala v terenski službi, in tako lahko svojo dnevno strežbo ohranja osvežilno in zanimivo. Drugi uspešni pionirji pa vstajajo pred ostalo družino, da bi lahko v tihih jutranjih urah uživali duhovno poživitev. Morda ste si vi odredili drug čas, primeren za pripravo na shode in dohajanje zadnjih krščanskih izdaj. Če bi radi ohranili strežbeno radost, potem osebno preučevanje ni nekaj, kar naj bi opravljali z naglico ali ga zanemarjali.
Uravnotežiti družinske odgovornosti
Starši, ki pionirajo, morajo misliti tudi na to, da zanje velik del »Jehovove volje« zajema skrb za fizične, čustvene in duhovne potrebe lastne družine. (Efežanom 5:17, NW; 6:1–4; 1. Timoteju 5:8) Včasih se celo veren zakonec in družinski člani bojijo, da ko bo žena in mati enkrat začela pionirati, ne bodo prejemali njene tolažbe in podpore. Posledica takšnih občutij je nenavdušen odziv na njeno željo, da bi postala pionirka. Vendar se ravnotežje lahko ohrani z dobrim načrtovanjem in premišljanjem vnaprej.
Mnogi pionirji se trudijo vse svoje oznanjevalstvo opravljati takrat, ko so družinski člani zdoma. Prej omenjena Kumiko je zjutraj z družino pri zajtrku, moža in otroke ob odhodu pozdravi, ter se vrne domov še pred njimi. Ob ponedeljkih skuha nekaj obrokov vnaprej, tako da je lahko brez skrbi, ter jé z družino, namesto da bi se mudila v kuhinji. Prav tako pomaga, če dela več opravkov sočasno, recimo hišna dela med pripravo hrane. S takšnim ravnanjem Kumiko najde čas celo za to, da povabi prijatelje svojih otrok in jim pripravi kaj posebnega.
Potem ko otroci zrastejo in so v najstniških letih, pogosto potrebujejo več pozornosti svojih staršev pri spopadanju z novimi občutji, željami, dvomi in bojaznimi, ki jih preplavljajo. To od roditelja, ki pionira, zahteva budnost in prilagoditev v urniku. Pomislite na Hisako, ki je mati treh otrok in pionirka. Kaj je storila, ko je najstarejši hčeri zaradi vpliva svetnih šolskih prijateljev pričelo primanjkovati veselja in navdušenja za krščanske shode in terensko službo? Hči bi si resnično morala narediti resnico za svojo in se popolnoma prepričati, da je ločenost od sveta najboljša pot. (Jakob 4:4)
Hisako pripoveduje: »Odločila sem se, da z njo znova dnevno preučujem osnovne nauke iz knjige Večno živeti. Sprva sva lahko preučevali samo po nekaj minut, čeprav je hči pogosto tarnala o hudih bolečinah v trebuhu in glavobolih, kadar je nastopil čas za preučevanje. Toda pouk je bil reden. Po nekaj mesecih se je njeno razpoloženje močno izboljšalo, kar je v zelo kratkem vodilo do posvetitve in krsta.« Hisako zdaj skupaj s hčerjo uživa polnočasno strežbo.
Tudi očetje pionirji morajo paziti, da se ne bi tako zapletli v skrb za zainteresirane posameznike na terenu in občinske obveznosti, da svojim odraščajočim otrokom ne bi mogli dati močne čustvene podpore in vodstva, ki si ju zaslužijo. To ni nekaj, kar naj bi mož prepustil ženi. Neki zaposlen krščanski starešina, ki že dolgo pionira in še upravlja majhno podjetje, si jemlje čas, da posamično preučuje z vsakim od svojih štirih otrok. (Efežanom 6:4) Vrhu tega se z družino pripravlja za tedenske shode. Uravnoteženi pionirji svoje družine ne zanemarjajo niti gmotno niti duhovno.
Ekonomsko ravnotežje
Drugo področje, v katerem naj bi si pionirji prizadevali ohraniti dobro ravnotežje, je pravi pogled na vsakodnevne potrebe. Tu se zopet lahko veliko naučimo iz Jezusovega odličnega zgleda in nasveta. On je svaril pred tem, da ne bi preveč skrbeli za gmotne zadeve. Svoje učence je namesto tega spodbudil, naj na prvo mesto postavijo Kraljestvo, in obljubil, da bo zanje skrbel Bog, tako kot to dela za drugo stvarstvo. (Matevž 6:25–34) Ker mnogi pionirji upoštevajo ta dobri nasvet, so že leta zmožni ostati v polnočasni službi in Jehova blagoslavlja njihov trud, da bi si priskrbeli ,vsakdanji kruh‘. (Matevž 6:11)
Apostol Pavel je sokristjanom svetoval, naj bo ,njihova razumnost znana vsem ljudem‘. (Filipljanom 4:5, NW) Razumnost bi prav gotovo zahtevala, da našemu zdravju posvetimo ustrezno skrb. Uravnoteženi pionirji se v svojem načinu življenja in stališču do gmotnih reči zelo trudijo kazati razum, ker vedo, da drugi njihovo vedenje opazujejo. (Primerjaj 1. Korinčanom 4:9.)
Mladi, ki se lotijo pionirske službe, naj bi pazili, da ne bi neprimerno izkoriščali velikodušnosti svojih staršev. Če živijo v isti hiši, bi dobro ravnotežje in cenjenje pokazali tako, da sodelujejo pri domačih opravilih in imajo delno zaposlitev, ki bi jim omogočala prispevati k tekočim izdatkom doma. (2. Tesaloničanom 3:10)
Uravnoteženi pionirji pravi blagoslov
Morda ste pionir in marljivo delate, da bi obdržali pravo ravnotežje. Bodite prepričani, da to lahko dosežete. Enako kot otrok potrebuje čas, da se nauči uravnotežiti in shodi, tudi mnogi zreli pionirji pravijo, da jim je bil potreben čas, da so pri skrbi za vse obveznosti ujeli ravnotežje.
Osebno preučevanje, skrb za družinske člane in zadovoljevanje lastnih gmotnih potreb so nekatera izmed področij, v katerih se pionirji bojujejo za ravnotežje. Poročila kažejo, da mnogi na izreden način izpolnjujejo svoje odgovornosti. Za okolico so zares pravi blagoslov, Jehovu in njegovi organizaciji pa v ponos.